TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se dopolnilna sodba v zvezi z II. točko izreka sodbe z dne 8. 5. 2014 spremeni tako, da se na novo glasi:

„II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 171841/2010 z dne 30. 11. 2010, ostane v veljavi v delu, v katerem je dolžniku (toženi stranki) naloženo, da je dolžan v roku 8 dni plačati tožeči stranki glavnico v znesku 2.469,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 681,64 od 27. 5. 2007 dalje do plačila ter

- od zneska 1.788,04 od 12. 6. 2010 dalje do plačila,

kar je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 8 dni.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 372,50 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 193,30 EUR v roku 8 dni, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.

Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.