TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. in 2. II. točki spremeni tako, da mora tožena stranka poleg že prisojene odškodnine tožeči stranki plačati še 50.000,00 SIT in mu povrniti še 22.798,00 SIT pravdnih stroškov, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2002 do plačila, v petnajstih dneh pod izvršbo.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Osrednje vprašanje v tej zadevi je, ali obstaja vzročna zveza kot element odškodninskega delikta med kaljenjem nočnega miru s strani tožeče stranke in poškodbo, ki mu jo je prizadejal toženec. Po prepričanju pritožbenega sodišča na vprašanje ni mogoče pozitivno odgovoriti niti v primeru, če izhajamo iz teorije o adekvatni vzročnosti, niti v primeru, če uporabimo teorijo ratio legis vzročnosti. Poslušanje preglasne glasbe ni tak vzrok, ki pri rednem teku stvari pripelje do nastanka škode tiste osebe, ki moti nočni mir. Po teoriji ratio legis vzročnosti pa so upoštevni samo tisti vzroki, ki pomenijo hkrati kršitev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen šteje kot vzroke. Dobrina, ki se ščiti s prepovedjo poslušanja preglasne glasbe, je mir in počitek občanov. Če nekdo krši javni red in mir, pa takšno ravnanje po teoriji ratio legis vzročnosti še ne more predstavljati vzroka za poseg v osebno integriteto storilca.