Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3855/1999, stran 12620 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3855/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3855. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12.,13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Sladka Gora – Cerkev Matere božje (EŠD 651).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori, zgrajena med leti 1744 do 1754, je celostno zasnovana, izvedena in v celoti ohranjena baročna sakralna stavba, ki s svojo dominantno lego na izpostavljenem obzidanem platoju obvladuje lokalno okolje. Cerkev je najbogatejši primer štajerske baročne arhitekture centralnega tipa. Izredno slikovita, vzvalovana zunanjost je ena najlepših na Štajerskem. Notranjščina je ena od kvalitetnejših baročnih cerkvenih ansamblov na Slovenskem. Zasnova prostorskega oblikovanja omogoča popolno sožitje arhitekture s cerkveno opremo in iluzionistično poslikavo F. Jelovška. Cerkev na Sladki Gori je celostni spomenik baročne umetnosti.

3

Spomenik obsega zemljišče, parcelno številko *50, k.o. Sladka Gora. Meja spomenika je določena na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 z dne 9. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

4