TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 585/2001 z dne 15. 9. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 345/2000 z dne 13. 4. 2001 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/18-XVII-195.160 z dne 24. 2. 1997 se ne sprejme.

Odločitev Ministrstva o obnovi postopka temelji na razlagi določb ZUP/86 glede izpolnjevanja pogojev za obnovo postopka. Sodišči sta pritožniku razumno obrazložili, zakaj je v obravnavanem primeru obnova postopka dopustna (tako glede razloga kot glede roka). Pritožnik pa z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazal, da odločitev o dopustnosti obnove temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika, da mu je bil z nepravilnim vročanjem izpodbijane odločbe kršen 25. člen Ustave. Zoper odločbo Ministrstva o (ne)sprejemu v državljanstvo namreč pritožba ni dovoljena, mogoč je le upravni spor. Da bi bilo to sámo po sebi neustavno, pritožnik ne zatrjuje. Z vidika kršitve iz 22. člena Ustave, ki posamezniku v upravnem postopku zagotavlja, da mu mora upravni organ dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, bi bil lahko pomemben očitek pritožnika v zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem napačna vročitev vabila na zaslišanje v konkretnem primeru ni bila bistvena. Vendar pritožnik zgolj s pavšalnimi navedbami, da v obnovitvenem postopku ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira odločba, navedene kršitve ni izkazal.