TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dr. Ivan Malenica:
Da, to sta obsežni in zanimivi področji. Tudi za novinarje in medije, prav tako za politike. Zlasti pravosodje. Ko sem bil minister za javno upravo eno leto, smo postavili nekatere temelje, ki jih zdaj realiziramo. Gre za eno največjih reform v zadnjih 30 letih, to je reforma sistema plač. V prihodnjih mesecih načrtujemo objavo predloga zakona o plačah. To bo zagotovo ena največjih reform.

Na področju javne uprave delujemo v dve smeri. Eno je funkcionalno združevanje enot lokalne samouprave, pri čemer smo vzeli slovenski model. Pri tem so nam zelo pomagali slovenski kolegi z ministrstva za javno upravo, predvsem nekdanji minister Boštjan Koritnik in njegova administracija, ki so nam posredovali primere, kako ste to reševali v Sloveniji. Pravzaprav težimo k temu, da enote lokalne samouprave povezane opravljajo določene posle in da jih finančno motiviramo, da to počnejo.

Druga smer delovanja je optimizacija sistema javne uprave. Projekt se imenuje Optimizacija sustava lokalne i područne (regionalne) samouprave, z njim bomo zbrali več kot 400 podatkov za vsako enoto lokalne samouprave. To so podatki, ki so povezani z zmogljivostmi, fiskalnimi zmogljivostmi in drugim, da bi skozi to bazo javnih podatkov čim lažje kreirali svoje politike, strategije in nadaljnji razvoj.

Na področju javne uprave so vedno tudi druge pomembne zadeve, ki jih trenutno pripravljamo. To je zakon o volilnih enotah, saj moramo za naslednje parlamentarne volitve regulirati volilni sistem. Ustavno sodišče nam je namreč pred enim mesecem naložilo, da moramo uskladiti volilne enote glede na število volivcev. Potem je tu zakon o referendumu, seveda pa gre še za druge zadeve.

Ob tej priložnosti bi poudaril sistem plač državnih in pravosodnih uradnikov, kar je v tem delu javne uprave tudi poglavitno.

TFL Glasnik:
In kaj ste pri tem predlagali? Tudi v Sloveniji se namreč ukvarjamo s plačami v javnem sektorju, saj imamo petnajst let star sistem, ki ne deluje več.

Dr. Ivan Malenica:
Soočamo se z velikimi težavami na trgu dela – predvsem gre za pomanjkanje delovne sile in majhno zanimanje za zaposlovanje v javni službi. Menim, da je zadnji čas, da pripravimo zakon, ki bi številnim mladim naredil zaposlitev v državni službi privlačno in tudi zadržal ljudi v teh službah.

Imamo 30 let veljaven zakon, ki se je izkazal kot nevzdržen. Zato pravim, da je to ena največjih reform v javni upravi v zadnjih 30 letih. Posvetovali smo se tudi s slovenskimi kolegi, saj vidimo, da ste ustvarili sistem plačilnih razredov, ki je leta 2008 doživel reformo in se je tudi pri vas izkazal za nevzdržnega. Zato upam, da se učimo na vaših napakah. Pripravili smo model, ki vključuje zakon o plačah in dve uredbi – eno za državne uslužbence* in drugo za javne uslužbence oz. uradnike*. Zelo težko je namreč vse to spraviti v isti zakon in pomiriti vse različnosti, ki jih imamo v javni upravi.

Torej pripravljamo zakon, ki bi vključeval predvsem sistem nagrajevanja, sistem kaznovanja, sistem napredovanja, urejal bi tudi sistem hibridnih koeficientov, skozi omenjeni uredbi pa bi vpeljali plačilne razrede. Upam, da bo do junija to pripravljeno.

TFL Glasnik:
Kako pa je v pravosodju? Zanima me dvoje: kako je s trajanjem postopkov, hitrost je vedno težava, in drugo vprašanje, kako vam gre z digitalizacijo?

Dr. Ivan Malenica:
V pravosodju se soočamo predvsem z negativno percepcijo pravosodja. Državljani ga percepirajo predvsem negativno. Zato pripravljamo nekakšen mozaik sprememb, v katerem gremo v tri smeri: spreminjanje organizacijskih predpisov, spreminjanje procesnih in materialnih predpisov in gremo skozi projektne aktivnosti.

Moram poudariti, da je ministrstvo za pravosodje in javno upravo znotraj vlade Republike Hrvaške največji posamezni predlagatelj zakonov. Lani smo imeli v proceduri okoli 60 zakonov. Vsi se sklicujejo na reformo pravosodja, ki pa jo je težko izvesti s spremembo enega zakona. Kompleksnost pravosodja vsebuje številna področja, ki terjajo določene spremembe. Govorimo o postopkovnih predpisih, lani smo spreminjali zakon o pravdnem postopku, letos pa spreminjamo zakon o kazenskem postopku.

Spremembe omenjenih dveh zakonov so namenjene odpravljanju dolgotrajnosti postopkov, predvsem kazenskih. Ob spremembah procesnih predpisov spreminjamo tudi organizacijo pravosodja, organizacijo sodnih enot, kar je po mojem pomembno, pa je, da skušamo čim več zadev prenesti na notarje ali centre za mediacijo. Da bi v teh centrih še pred sodiščem razrešili posamezne zadeve.

TFL Glasnik:
Pa je zanimanje za mediacijo?

Dr. Ivan Malenica:
Zanimanje je, vendar ne v tolikšni meri, kot bi bilo treba. Zato dajemo večji pomen mediaciji, da bo za nekatere zadeve obvezna, še preden pridejo na sodišče. Ob teh organizacijskih in procesnih predpisih je zelo pomembno, da zelo veliko vlagamo v infrastrukturo. V minulih petih letih smo vložili okoli 70 milijonov evrov, v prihodnjih petih letih bomo vložili 300 milijonov. Cilj je zagotoviti boljše pogoje za sodišča.

Trenutno izvajamo največji infrastrukturni projekt, ki se bo imenoval Trg pravice, kjer bi moralo biti nameščeno celotno pravosodje v Zagrebu. Projekt je vreden 120 milijonov evrov, kar je všteto v tistih 300 milijonov. Naš cilje je, da bi ob zgraditvi novih poslopij postavili standarde, kako naj bi bili videti sodišča in sodne dvorane, in bi potem vse prihodnje naložbe v pravosodju upoštevale te standarde.

TFL Glasnik:
Sredstva za vse to so že zagotovljena?

Dr. Ivan Malenica:
Seveda, imamo evropska sredstva in posojilo svetovne banke. Tudi uvajanje digitalizacije je pomemben del reforme pravosodja.

TFL Glasnik:
To je moje naslednje vprašanje, ker vem, da ste pri tem zelo naprej. Vsi vaši spisi so že digitalizirani.

Dr. Ivan Malenica:
Ta sistem imamo že kakšnih deset let, lani pa smo vpeljali e-komunikacijo – vsa komunikacija med strankami in sodiščem poteka po digitalni poti. Imamo sistem e-državljani: v uporabniški predal državljan prejme vse v zvezi s svojo zadevo. To smo vpeljali tako v pravdne kot v kazenske postopke. Takoj ko se spremeni kaj v zvezi z vašim predmetom, dobite SMS.

V prihodnjem obdobju nam je pomembna še objava vseh sodnih odločitev (anonimiziranih), za kar smo tudi zagotovili potrebna sredstva.

TFL Glasnik:
Na vseh stopnjah?

Dr. Ivan Malenica:
Na vseh stopnjah. Med pripravami reforme pravosodja je pomembno še sojenje na daljavo. To smo začeli med epidemijo covida in zdaj nadaljujemo. Menimo, da bomo v kazenskih postopkih postopke pohitrili tudi s tonskim snemanjem, sredstva za opremo smo že zagotovili. Sem sodi tudi popolno digitaliziranje sodnega spisa, kar zagotavlja online dostopnost udeležencem v postopku.

TFL Glasnik:
Kako je z zaostanki?

Dr. Ivan Malenica:
Glede vpliva na zmanjšanje števila nerešenih primerov bi poudaril, da smo lani prvič uvedli akcijski načrt za vsako sodišče. V državi imamo okoli milijon zadev na leto. Rekli smo, da mora denimo sodišče v Splitu rešiti toliko in toliko zadev na leto, da je ažurno. Povabili smo predsednika sodišča in mu pokazali akcijski načrt ter rekli: tvoj sodnik mora rešiti povprečno osem zadev na mesec, da je ažuren. Vsakemu predsedniku sodišča smo dali podatke o njegovem sodišču in smo mu rekli, da jih bom četrtletno spremljal. Potem sledi pogovor: glejte, s tem sodnikom imate težave, ni izpolnil norme in podobno. Ta akcijski načrt je prispeval, da smo lani rešili 10 odstotkov več zadev, kot smo ji prejeli.

Ob vseh prizadevanjih moram omeniti tudi projekt Smart working. Med covidom smo za del zaposlenih v javni upravi vzpostavili sistem dela od doma, kar smo zdaj prijavili kot projekt. Uradniku bomo zagotovili del opreme, računalnike, povezavo z vsemi sistemi – da lahko določene dni v tednu in v dogovoru z nadrejenim dela od doma.

TFL Glasnik:
Ob koncu bi vas vprašala še kakšni so vaši vtisi po vstopu Hrvaške v schengensko območje? Kako ste se navadili na evro?

Dr. Ivan Malenica:
Gre za dva velika uspeha in vi kot naši sosedje čutite koristi zlasti od schengna. Sploh v poletnih mesecih bo vstop v Hrvaško lažji. Uspeh je tudi pridružitev območju evra, po nekaj mesecih so se državljani na to že navadili.

TFL Glasnik:
In na koncu: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Ivan Malenica:
Rad bi poudaril, da negujemo dobre sosedske odnose, posebej bi omenil sodelovanje z nekdanjim ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom, danes sem se tudi prvič pogovarjal z novo ministrico za javno upravo in smo se dogovorili, da se čez kakšen mesec srečamo in izmenjamo izkušnje o zakonu o plačah glede na to, da tudi ona pripravlja reformo. Enako moram omeniti dobro sodelovanje s kolegico Dominiko Švarc Pipan, ministrico za pravosodje.

*Hrvaška razlikuje državne uslužbence (tisti, ki delajo v ministrstvih in podobnih institucijah) in javne uslužbence (tisti, ki delajo v šolstvu, zdravstvu itd.)