TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. S.A. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 70.000,00 SIT povprečnine.

Obtožba je poleg očitka, da sta bili oškodovanki zaupani obsojencu v varstvo, vsebovala tudi očitek, da sta mu bili zaupani v oskrbo z navedbo konkretnih okoliščin. Slednje je sodišče izpustilo iz izreka sodbe in navedlo, da sta bili oškodovanki obsojencu zaupani le v varstvo. S tem ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo.

Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja, zakaj naj bi bili predlagani dokazi pravno relevantni, torej takšni, da bi bila lahko z njihovo izvedbo pravno pomembno dejstva ugotovljena drugače kot v pravnomočni sodbi. Zato sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.

Pojem varstva iz 2. odstavka 184. člena KZ obsega vse možne oblike zagotavljanja varnega življenja oseb, ki uživajo takšno varstvo, torej tudi skrb za njihovo varnost.