TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega Ć.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama po sebi še ne dokazuje, da je storilec v nastalo posledico tudi privolil, ampak mora sodišče ugotoviti tudi dejstva, ki tako storilčevo privolitev dokazujejo. Če gre za kaznivo dejanje po 1.odst. 317.čl. KZ je storilčeva privolitev v povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi podana, saj je sodišče ugotovilo, da je obsojenec streljal na slepo proti bližnjim stanovanjskim objektom, v katerih so bili ljudje, kar je obsojenec vedel, pri tem upoštevajoč tudi značilnosti uporabljenega orožja (domet).

Kršitev kazenskega zakona je podana, če je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter nato napačno uporabilo materialno pravo. Če pa vložnik uveljavlja ta razlog s sklicevanjem na dejansko stanje, ki se razlikuje od tistega, ki je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi, pomeni to izpodbijanje dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.