TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1115/2000 z dne 19. 12. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1475/99 z dne 11. 10. 2000, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-69/99 z dne 12. 6. 1999 in z odločbo Upravne enote Celje št. 36300-079/92-HO z dne 28. 4. 1999 se ne sprejme. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

Stališču, po katerem je v primerih kot je obravnavani pomembno republiško državljanstvo ob smrti prejšnjega lastnika, ni mogoče očitati, da bi bilo nesprejemljivo z vidika ustavnih pravic. Že Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo, da je zmotno njegovo prepričanje, da se pri uporabi določbe 1. člena ZDen-B (tj. tretjega odstavka 9. člena ZDen) ugotavlja državljanski status. Ta je namreč ugotovljen v drugih postopkih. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa ne predstavlja kršitve načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Slovenski državni organi oziroma sodišča pri svojem odločanju niso vezani na odločitve ustavnega sodišča tuje države, pritožnik pa ne pojasni, zakaj meni, da bi razlogi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Hrvaške morali zadoščati za ugotovitev, da lahko slovenski državljani uveljavljajo pravico do denacionalizacije premoženja v Republiki Hrvaški. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja s presojo, da razveljavitev hrvaške ustavnosporne zakonske ureditve sama po sebi še ne pomeni vzpostavitve vzajemnosti, pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.