TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pri plačevanju davka na dediščine in darila je z zavezancem prvega
dednega reda izenačen tudi zakonec, ki deduje na podlagi 1. odstavka
14. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 - ZD).
Obrazložitev
Gre za razlago 143. člena Zakona o davkih občanov (ZDO - Ur.l. SRS,
št. 32/85 - prečiščeno besedilo), po katerem ne plača davka na
dediščine in darila dedič ali obdarjenec prvega dednega reda. Pri tem
nekatere občinske uprave za družbene prihodke strogo upoštevajo, da
so davka oproščeni le dediči prvega dednega reda v smislu 1. odstavka
11. člena Zakona o dedovanju (torej zakonec in otroci). Zato
obdavčujejo zakonca, ki nima otrok, ker ta sodi še v drugi dedni red
po 1. odstavku 14. člena Zakona o dedovanju. Pri tem pa ti davčni
organi prezrejo, da so z zakonom o davkih občanov (2. odst. 140.
člena) pri plačevanju davka na dediščine ter darila z zavezanci
prvega dednega reda izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, ki je z
zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v
smislu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Če je torej celo izvenzakonski partner po Zakonu o davkih občanov
izenačen z dediči prvega dednega reda, je razumljivo, da tudi zakonec
ne more biti v slabšem položaju.
Tudi v Zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Ur.l.
SRS, št. 12/82) je zakonec naveden le pri prvem dednem redu, ne pa
tudi med dediči drugega dednega reda.