TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1223/2018/39 (1312-05) z dne 18. 9. 2020 se odpravi ter se ugodi prošnji za mednarodno zaščito prosilca A.A., rojenega ..., državljana Islamske republike Afganistan in se mu prizna status begunca od 18. 9. 2020 dalje.

II. Sodna odločitev o priznanju statusa begunca velja z dnem vročitve pravnomočne sodne odločbe kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Ker je tožnik o dogodku ugrabitve izpovedoval skladno, prepričljivo in očitno resnicoljubno (kot že pojasnjeno, ko organa ni npr. zavajal z navedbami, da so talibani takrat želeli ugrabiti točno njega), sodišče ocenjuje, da je z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal, da se je dogodek dejansko zgodil. Glede na to, da so za dolgoletno delo njegovega očeta in da mu je pri tem tožnik pomagal, vedeli vsi (tudi sosedje, nekateri med njimi so bili tudi talibani), sodišče pritrjuje tožbenim navedbam, da v takšnih okoliščinah ni bil potreben noben specifičen dogodek, kot to zahteva tožena stranka, da bi talibani tožnika »opazili«, kako pomaga očetu. Njegova pomoč je bila dolgoletna, splošno znana in življenjsko logična (da je sin, ki dobro govori angleško, pomagal svojemu očetu, ki ga je preživljal).

Sodišče sledi tožnikovim navedbam o tem, da je bil deležen groženj in ugrabitve s strani nedržavnega subjekta (3. al. 24. člena ZMZ-1), tj. talibanov. Sodišče ocenjuje, da so grožnje s smrtjo in ugrabitev (za katero se ne ve, kako bi se končala, če tožnika ne bi rešila vojska) dejanja fizičnega in psihičnega nasilja (1. al. drugega odstavka 26. člena ZMZ-1) in so dovolj resne narave, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic (prvi odstavek 26. člena ZMZ-1). Ob tem je bistveno uporabiti določbo drugega odstavka 23. člena ZMZ-1, ki določa, da je dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju, ali da mu je preganjanje neposredno že grozilo, resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ne bo ponovilo ali se grožnje ne bodo uresničile. Tožnik je vseskozi zatrjeval, da ker je pomagal očetu, ki je delal za tuja podjetja, so talibani menili, da je (tudi on) vohun in nevernik ter njihov politični nasprotnik. Razlog preganjanja je v tem primeru pripisano politično prepričanje (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1), kar med strankama ni sporno.