TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

" 1.Odločba toženca opr. št. 1700-7349/3-01 z dne 14.4.2003 in izpodbijani del odločbe opr. št. 1501/1050-2002 z dne 9.12.2002 (1. tč. izreka) se odpravita.

2. Tožniku se od 9.12.2002 dalje prizna pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni za polovico delovnega časa oz. za 4 ure dnevno.

3. Kar zahteva tožnik več (nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela za poln delovni čas od 9.12.2002 dalje), se zavrne.

4. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 295,60 EUR (70.837,58 SIT) v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

V preostalem se pritožba zavrne.

Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 211,14 EUR (50.597,59 SIT) v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

 

Toženec je s tem, ko je dne 9.12.2002 izdal odločbo, po kateri ima tožnik od 8.3.2000 (t.j. za nazaj) pravico do nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti za delo le za skrajšan in ne za poln delovni čas (kot do tedaj), nedopustno posegel v dokončno urejeno pravno razmerje (pravico do nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti za delo), posredno pa tudi v lastne dokončne odločbe, s katerimi je bila ugotovljena tožnikova začasna nezmožnost za delo (za poln delovni čas).

Smisel 158. člena URS (pravnomočnost) je namreč v varovanju pravnih razmerij, ne pa le formalnega akta, t.j. odločbe državnega organa, s katero so ta razmerja urejena. Če morajo biti primeri za poseg v pravna razmerja, ki so urejena z odločbo državnega organa in postopek za tak poseg izrecno zakonsko določeni, bi morali biti zakonsko določeni tudi postopek in pogoji za poseg v pravna razmerja, o katerih odločba (formalni pravni akt) sicer ni bila izdana. Nasprotno razlogovanje bi namreč predstavljalo kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen URS).