TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (prva odstavka točk I. in II. izreka) spremeni tako, da se v tem delu glasi:

"Tožničin zahtevek, ki se glasi:

"Odločba Generalnega državnega pravobranilca št. Pers. ... z dne 2. 4. 2009 in odločba Vlade RS št. ... z dne 9. 7. 2009 sta nezakoniti glede znižanja osnovne plače tožnice za čas od 1. 4. 2009 do 2. 10. 2009.

Tožena stranka je dolžna tožnici za obdobje od 1. 4. 2009 do 2. 10. 2009 obračunati bruto razliko v plači v višini 4 % osnovne plače, odvesti ustrezne prispevke in davke ter ji izplačati neto znesek razlike v plači, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov, to je od izplačilnega dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo."

se zavrne."

Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 32,64 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Pritožba tožnice se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točka III izreka).

Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.