TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama obsojenega A. A. in njegove zagovornice se ugodi in se izpodbijani sklep v točkah I in II izreka spremeni tako, da se glasi:

"Kazen 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru III K 28095/2015 z dne 23. 1. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 28095/2015 z dne 27. 11. 2024, se na podlagi osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izvrši tako, da obsojenec v obdobju 2 (dveh) let od izvršljivosti tega sklepa opravi delo v splošno korist, brez nadomestila, pri čemer se 1 (en) dan zapora nadomesti z 2 (dvema) urama dela v splošno korist.

Obsojenemu A. A. se v izrečeno kazen zapora po prvem odstavku 56. člena KZ-1 všteje čas pridržanja od 2. 4. 2015 od 6.03 do dne 2. 4. 2015 do 10.55, in sicer tako, da vsak dan odvzema prostosti predstavlja 2 (dve) uri dela v splošno korist.

Pri tem se v skladu z desetim odstavkom 86. člena KZ-1 za čas opravljanja dela v splošno korist določi varstveno nadzorstvo, v okviru katerega bo Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota ..., nadzirala izvrševanje dela v splošno korist.

Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca vodi in nadzoruje Probacijska enota .... Pri določitvi dela obsojenca v okviru razpoložljivih del pri izvajalcih sankcije se upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih, izobraževalnih ali poklicnih obveznosti, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti.

Dogovor o začetku opravljanja dela v splošno korist, ki ga sklenejo obsojeni A. A., izvajalec kazenske sankcije in Probacijska enota ..., se šteje kot poziv za nastop kazni.

Probacijska enota ...obvesti sodišče prve stopnje, če obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist. Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali kako drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela (enajsti odstavek 86. člena KZ-1)."

Teža kaznivega dejanja v smislu predpisane, pa tudi izrečene kazni, se v fazi odločanja o nadomestitvi izvršitvi kazni umika v ozadje, sploh pri delu v splošno korist, saj te okoliščine med zlasti upoštevnimi ni, nasprotno pa je ta okoliščina izrecno navedena v splošnih pravilih za odmero kazni (prvi odstavek 49. člena KZ-1).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preveliko in odločilno težo pri sprejemu odločitve o predlogu obsojenega A. A., podanem po zagovornici, za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist napačno namenilo okoliščinam, ki so bile odločilne pri odmeri kazni, in bi morale glede na vse predhodno navedeno v tej fazi odločanja stopiti globoko v ozadje.

Pritožbeno sodišče tako v izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist vidi priložnost, ponujeno obsojenemu A. A., da bo skozi svoj prispevek družbi (še dodatno) razmislil o preteklem pravno nevzdržnem ravnanju, s tem pa zavestno poravnal lastno storjeno nepravo z nasprotnim pozitivnim ravnanjem, ki bo v splošno korist.