TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Določbe 52. čl. ZPP, ki predvidevajo, da je za sojenje v
odškodninskih sporih pristojno poleg sodišča splošne krajevne
pristojnosti tudi sodišče, na katerega območju je bila škoda
storjena, če pa je nastala škoda zaradi hude telesne poškodbe, pa
tudi sodišče ne katerega območju ima tožnik stalno oziroma začasno
prebivališče, pomenijo za tožnika upravičenje, da izbere, pred
katerim izmed teh sodišč bo sprožil spor.
Če tožnik vloži tožbo pri sodišču, ki po nobenem od navedenih določil
ni pristojno, mora sodišče pozvati tožnika, naj izbere krajevno
pristojno sodišče, razen če je iz okoliščin primera razvidno, po
katerem določilu je tožnik izbral sodišče, pa je očitno pomotoma
vložil tožbo pri krajevno nepristojnem sodišču.
ORIGINAL:
Odredbe čl. 52. ZPP koje predvidjaju da je za sudjenje u sporovima za
naknadu štete pored suda opšte mesne nadležnosti nadležan i sud na
čijem području je šteta učinjena, a u sporovima za naknadu štete
nastale usled teške telesne povrede i sud na čijem području tužilac
ima prebivalište odnosno boravište, predstavljaju ovlašćenje za
tužioca da izabere pred kojim će od tih sudova pokrenuti spor.
Kad tužilac podnese tužbu sudu koji ni po jednoj od izloženih
odredaba nije nadležan, onda taj sud mora pozvati tužioca da u smislu
propisa izabere mesno nadležan sud, osim ako je iz okolnosti slučaja
evidentno koju odredbu je tužilac hteo koristiti, pa da je očiglednom
greškom dostavio tužbu mesno nenadležnom sudu.