TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Pravilo iz 3. odst. 177. čl. ZKP, da se sklep o priporu vroči osebi,
zoper katero je pripor odrejen, pomeni uzakonitev ustavne garancije
ter velja za vsako odreditev ali podaljšanje pripora ne glede na to,
v kateri fazi postopka je sklep izdan in kdo ga je izdal.
Na takšne primere se ne nanaša določba 2. odst. 363. čl. ZKP, po
kateri teče rok za pritožbo zoper sklep, ki je bil ustno naznanjen,
od dneva, ko je bil ustno naznanjen.
Glede na to je treba presojati pravočasnost podane pritožbe od dneva
vročitve, ne pa od dneva naznanitve sklepa, kljub temu, da je bil
sklep o podaljšanju pripora obtožencu ustno naznanjen na glavni
obravnavi, nato pa mu je bil vročen še pisni odpravek.
ORIGINAL:
Pravilo koje je propisano u st. 3. čl. 177. ZKP da se rješenje o
pritvoru ima predati licu protiv kog je pritvor odredjen, a koje
pravilo predstavlja zakonsku razradu ustavne garancije, vrijedi za
svako odredjivanje ili produženje pritvora, bez obzira u kojoj fazi
postupka je rješenje doneseno i ko ga je donio.
Na takve slučajeve ne odnosi se odredba st. 2. čl. 363. ZKP, po kojoj
rok za žalbu na rješenje koje je usmeno saopšteno teće od dana
usmenog saopštenja.
Prema tome, iako je optuženom bilo usmeno saopšteno na glavnom
pretresu rješenje o produženju pritvora, a nakon toga mu uručen i
pismeni odpravak, blagovremenost izjavljene žalbe ima se cijeniti od
dana dostavljanja a ne od dana saopštenja rješenja.