TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke in delni

ugoditvi pritožbi zagovornice in pritožbi zagovornika se

sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i :

-v odločbi o krivdi in posamezni kazni za kaznivo

dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po

tretjem odstavku 183. člena KZ, opisano pod 1. točko

prvostopnega izreka,

-v odločbi o enotni kazni,

-v odločbi o vštetju pripora,

-v odločbi o napotitvi mladoletne oškodovanke na pravdo

-v odločbi o stroških kazenskega postopka

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

II.

V ostalem se pritožba zagovornice in pritožba

zagovornika zavrneta kot neutemeljeni in v

nespremenjenem obsegu p o t r d i sodba sodišča prve

stopnje.

 

Sodišča so v presoji, katere dokaze bodo izvedla in kako

jih bodo ocenila, prosta (prvi odstavek 18. člena ZKP).

Presoja ustreznosti in sprejemljivosti dveh različnih

izvedenskih mnenj ni nobena izjema. To pomeni, da lahko

sodišče posamezno izvedensko mnenje deloma ali v celoti

sprejme ali pa ga zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti

ali dvomov, ki jih z novim zaslišanjem ni mogoče

odpraviti, delno ali v celoti zavrne. Presojo, ki mora

temeljiti na pravilih logičnega mišljenja in povprečni

življenjski izkušnji, je sodišče, enako kot pri

zavrnitvi dokaznega predloga dolžno ustrezno obrazložiti

in to je na načelni ravni praktično vse, kar mora v tej

zvezi storiti.

Po uveljavitvi Kazenskega zakonika Republike Slovenije

(Ur.l. RS, št. 63/94) je kaznivo dejanje nasilništva v

njegovi temeljni obliki, v primerjavi z nekdanjim

kaznivim dejanjem nasilniškega obnašanja iz prvega

odstavka 222. člena Kazenskega zakona (Ur.l. SRS, št.

12/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) storjeno

z izvršitvenim ravnanjem, ki že samo po sebi pomeni

kaznivo dejanje (razen seveda delanja nasilja), vendar

je bilo izvršeno na način ali v okoliščinah, ki

povzročajo zgražanje ali prestrašenost v javnosti (prim.

Kazenski zakonik Republike Slovenije z uvodnimi

pojasnili, ČZ Uradni list, Ljubljana 1994, str. 87), po

noveli zakonika iz leta 1999 pa še ogroženost ali vse

našteto v družini. Če se strinjamo, da morajo imeti

izvršitvena ravnanja iz prvega odstavka 299. člena KZ,

med katerimi so tri kazniva dejanja, najprej za

posledico prizadetost posameznikove telesne ali duševne

celovitosti, potem je jasno, da je vsako izmed teh

ravnanj in z njimi obravnavano kaznivo dejanje, kljub

uporabljenim nedovršnim glagolom v zakonskem opisu

dejanja, mogoče izvršiti že z enim samim in ne šele z

večimi istovrstnimi ravnanji. V nasprotnem se moramo

soočiti s sklepom, da z enim samim ravnanjem, ne glede

na njegovo vrsto, posameznikove telesne ali duševne

celovitosti ni mogoče prizadeti, kar pa je ponovno

seveda nesprejemljivo.