TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Dolžnik je vsaj že od leta 2012 insolventen, saj se je predhodno nad njim že vodil postopek osebnega stečaja, ki ni bil zaključen z odpustom obveznosti. Od takrat naprej je tekel izvršilni postopek enega od stečajnih upnikov, in sicer za terjatev v glavničnem znesku, ki presega 27.000,00 EUR. Nesporno je, da dolžnik tega upnika v obdobju med obema stečajnima postopkoma ni poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo pritožnikovo ravnanje, s katerim je v času med obema stečajnima postopkoma prevzemal mesečne obveznosti tako, da se je skupaj nateklo obveznosti v približnem znesku 4.500,00 EUR, pri čemer je sam povedal, da tega ni imel od kod plačati, pomenilo nesorazmerno prevzemanje obveznosti.

Ne glede na to, kolikšna je bila višina dolžnikove plače, tako ravnanje dolžnika, ki je vedel, da se na njegovo plačo opravlja izvršba, le-ta pa je bila izplačevana na račun pri organizaciji za plačilni promet, katerega imetnik ni bil dolžnik, pomenilo izigravanje dolžnikovih upnikov, saj je bilo dolžnikovemu upniku onemogočeno poseči na denarna sredstva, ki so se iz tega naslova natekla na račun, na katerega bi po določbah ZIZ lahko posegel. S tem, ko je dolžnik s svojim delodajalcem dosegel dogovor o drugačnem izplačevanju plače, je seveda še kako posegal v morebitno poplačilo upnikov oziroma ravnal nepošteno. S tem je vsekakor podan zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.