TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožba se zavrne.

Po določbah 19. člena CZ nastane obveznost plačila carine za uvoženo blago z dnem, ko je šlo blago čez carinsko črto; ta dan se tudi šteje za dan uvoza, če ni v tem zakonu drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 22. člena CZ pa se znesek carine in drugih uvoznih davščin za blago, za katero je nastala obveznost plačila carine, ugotavlja po stanju blaga in po predpisih na dan vložitve carinske deklaracije. Upoštevajoč 4. odstavek 257. člena CZ se za dan vložitve deklaracije po določbah tega zakona šteje dan, ko je bila deklaracija, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, oddana carinarnici. Vložena deklaracija torej ne sme biti pomanjkljiva ali nepravilna in mora izpolnjevati vse pogoje iz 1. odstavka 257. člena CZ in po določbi 4. točke 1. odstavka 257. člena CZ ob sprejemu deklaracije ugotovi carinarnica ali se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji. Podlago za vrnitev pomanjkljive ali nepravilne deklaracije skupaj s prilogami vložniku ima carinarnica v 2. odstavku 257. člena CZ. Le, če se deklarant ne strinja z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in nepravilnostmi, mora carinarnica po določbi 3. odstavka 257. člena CZ izdati sklep, s katerim zavrže deklaracijo kot nepravilno (deklarant lahko nato v pritožbi zoper tak sklep dokazuje pravilnost deklaracije, lahko pa vloži tudi novo deklaracijo ali vrne blago v tujino).