TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavni pritožbi zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 53384/2014 z dne 28. 7. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 53384/2014 z dne 20. 7. 2016, zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 53384/2014 z dne 19. 8. 2016, zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 53384/2014 z dne 26. 9. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 53384/2014 z dne 19. 9. 2016 in zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 53384/2014 z dne 28. 9. 2016 se ne sprejmeta.

Pri odločanju o posegu v pravico posameznika do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave morajo sodišča upoštevati pogoje iz prvega odstavka 20. člena Ustave. Svojo odločitev morajo sodišča obrazložiti. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.    Sodišča nevarnost ponovitve kaznivega dejanja na podlagi obstoja subjektivne okoliščine, zaradi katere menijo, da je pri pritožniku podan razlog ponovitvene nevarnosti, utemeljujejo s konkretizirano dokazno oceno izpovedbe vsake od prič in vseh izpovedb prič skupaj. Hkrati sodišča tudi ocenijo in konkretizirano odgovorijo, zakaj ne upoštevajo pritožnikovega zagovora, ki zanika obstoj pogovora z obremenilno pričo in "seznam za fentanje".    Sodišča nevarnost ponovitve kaznivega dejanja na podlagi obstoja subjektivne okoliščine, zaradi katere menijo, da je pri pritožniku podan razlog ponovitvene nevarnosti, utemeljujejo tudi z oceno mnenj izvedencev klinične psihologije in psihiatrije. To zadnje predstavlja tudi osvežitev dokazne podlage. Sodišča svojo presojo konkretizirajo. Izvedenski mnenji ovrednotijo v celoti, dokazno oceno pa oprejo na obrazložene ugotovitve, zakaj ne sprejemajo drugačne ocene pritožnika.    Tudi pritožbeno sodišče je obrazloženo odgovorilo na očitke pritožnika, pomembne za odločitev.    Takim obrazložitvam ni mogoče očitati nerazumnosti, pa tudi očitne napačnosti ne.   Ker so sodišča zahtevi po konkretizaciji zadostila, z izpodbijanimi sklepi niso kršila pravice pritožnika iz 22. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Ustave.