IZREK
V drugem odstavku 3. člena Odloka o izdajanju občinskega glasila "Glasilo občanov" Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 99/13 – uradno prečiščeno besedilo) se razveljavijo besede "Politične stranke in".
Prva poved tretjega odstavka 3. člena Odloka o izdajanju občinskega glasila "Glasilo občanov" Občine Trebnje se, kolikor se nanaša na politične stranke, razveljavi.
Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti sedme alineje druge točke 28. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov, garaž in garažnih boksov v najem Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/09), tretjega odstavka 11. člena Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 14/99 in 16/99), tretjega odstavka 12. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Občine Pivka (Uradni list RS, št. 107/11, 101/13 in 30/16) in 18. člena Odloka o izdajanju javnega glasila Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 97/10, 105/15 in 19/16) se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Pristojnost Računskega sodišča za vlaganje zahtev za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov v zvezi s postopki, ki jih vodi, je treba razlagati v skladu z njegovim pomenom in vlogo v ustavnem redu. Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ustava mu zagotavlja neodvisnost in veliko mero samostojnosti, kar mu omogoča pridobitev strokovnih, objektivnih in neodvisnih informacij o porabi javnih sredstev. Računsko sodišča nadzoruje državne organe vseh treh vej oblasti, hkrati pa jim zagotavlja neodvisne in objektivne podatke o javni porabi. Državnim organom pomaga pri izvajanju pristojnosti v okviru sistema zavor in ravnovesij ter jim olajšuje uveljavljanje pravne ali politične odgovornosti subjektov, ki nezakonito porabljajo javna sredstva. Računsko sodišče ni neposredno udeleženo v sistemu zavor in ravnovesij, vendar pomembno prispeva k njegovemu delovanju in ima pomembno vlogo pri spoštovanju ustavnega načela delitev oblasti. Računsko sodišče je v ustavnem redu ključni organ za varovanje javnega interesa na področju javnih financ.
Pristojnost za vlaganje zahtev je zakonodajalec Računskemu sodišču podelil predvsem zato, da lahko kot varuh javnega interesa na področju javnih financ zahteva presojo skladnosti predpisov s tega področja z Ustavo in zakonom. Računskemu sodišču je treba omogočiti, da lahko čim hitreje zaključi postopke revizije ter z ugotovitvami seznani pristojne državne organe in javnost ter hkrati zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov. Ustavni položaj Računskega sodišča od Ustavnega sodišča zahteva širšo razlago postopkovnega pogoja "v zvezi s postopki, ki jih vodi". Ustavno sodišče Računskemu sodišču priznava pravovarstveni interes za vložitev zahteve, če izkaže, da je moralo sporni predpis uporabiti v okviru postopka revizije, za izvedbo katerega je bilo pristojno, in če je zahtevo vložilo v času, ko revizijski postopek še ni bil zaključen.
Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja, ki ni v njeni izvirni pristojnosti, od Ustavnega sodišča zahteva, naj ugotovi, ali je bil namen zakonodajalca izključno (izčrpno) urediti to področje, ali pa je dopustil možnost, da občina dopolnilno (praeter legem) uredi to področje. Če je bil namen zakonodajalca izključno urejanje področja, občinam ni dovoljeno dopolnilno oziroma dodatno urejanje pravnih razmerij na tem področju.
Prepoved financiranja političnih strank iz javnih sredstev vključuje neposredno in posredno financiranje iz javnih sredstev. Brezplačno oglaševanje političnih strank v lokalnem javnem glasilu, ki ga izdaja in financira občina, ima pravno naravo posrednega financiranja političnih strank iz javnih sredstev. Zakon mora takšno sredstvo za financiranje političnih strank dovoliti, saj je v nasprotnem primeru prepovedano. Iz namena zakonodajalca izhaja, da občina pravnih razmerij na področju financiranja političnih strank ne sme dopolnilno oziroma dodatno urejati. Občina je s tem, ko je uredila novo sredstvo za financiranje političnih strank, to področje uredila na izviren način in ravnala v nasprotju z zakonom.
Prepoved financiranja organizatorjev volilne kampanje iz javnih sredstev vključuje neposredno in posredno financiranje iz javnih sredstev. Brezplačno oglaševanje političnih strank (v vlogi organizatork volilne kampanje) v lokalnem javnem glasilu, ki ga izdaja in financira občina, ima pravno naravo posrednega financiranja političnih strank iz javnih sredstev. Zakon mora takšno sredstvo za financiranje političnih strank dovoliti, saj je v nasprotnem primeru prepovedano. Iz namena zakonodajalca izhaja, da občina pravnih razmerij na področju financiranja volilne kampanje ne sme dopolnilno oziroma dodatno urejati. Občina je s tem, ko je uredila novo sredstvo za financiranje volilne kampanje, to področje uredila na izviren način in ravnala v nasprotju z zakonom.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.