TFL Vsebine / TFLGlasnik

»Prebral sem prvo stran in zaprl, bom raje poiskal strokovnjake,« je komentar številnih, ki so se v minulih dveh tednih srečali s 460 strani obsežnim evropskim aktom o umetni inteligenci. Ta bo kmalu objavljen v Uradnem listu EU, tudi s celovitim prevodom v slovenščino, in bo sestavni del veljavne slovenske zakonodaje.

Verjetno je malo članic EU tako zelo pohitelo z odzivom na šele sprejeti akt kot Slovenija. Ta dokument je bil namreč osrednja tema na že drugi nacionalni konferenci o umetni inteligenci, ki so jo odprli in pozdravili najvišji predstavniki oblasti: dr. Nataša Pirc Musar, predsednica države, Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, in Marjan Šarec, minister za obrambo. Konferenco je tudi tokrat organiziralo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj z ministrstvom za digitalno preobrazbo v sodelovanju z ministrstvom za obrambo in drugimi ministrstvi, Gospodarsko zbornico Slovenije ter najboljšimi mednarodno priznanimi slovenskimi akademsko-raziskovalnimi institucijami s tega področja. Po medmrežju ali v živo je konferenco spremljalo skoraj 200 ljudi.

»Sistemi umetne inteligence, razviti v EU, morajo biti nepristranski, etični in pod človeškim nadzorom,« je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. K pametnemu in odgovornemu razvoju umetne inteligence so pozvali tudi ministri Tanja Fajon, Emilija Stojmenova Duh in Marjan Šarec.

Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo, je opomnila, »da je cilj akta o umetni inteligenci zagotoviti, da so na trgu EU proizvodi in storitve, ki vključujejo umetno inteligenco, varni za zdravje in življenje ljudi, da spoštujejo obstoječo zakonodajo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter da se omogoči razvoj enotnega trga za zakonite, varne in zaupanja vredne rešitve umetne inteligence«.

To je za Slovenijo izredno pomembno, saj smo po uporabi tehnologij v gospodarstvu na osmem mestu med državami EU, umetno inteligenco uporablja enajst odstotkov podjetij, v javnem sektorju pa imamo v Sloveniji več kot 450 ključnih javnih storitev že na voljo na spletu, cilj je, da bodo do leta 2030 vse.

Akt o umetni inteligenci je prvi celovit pravni okvir o umetni inteligenci na svetu in v Bruslju prav tako ne sedijo križemrok. Evropska komisija je 29. maja naznanila ustanovitev regulatornega urada za umetno inteligenco, ki bo med drugim bedel nad izvajanjem nedavno sprejetega akta. Urad bo združeval tako tehnološke strokovnjake kot pravnike in ekonomiste. Njegov namen bo po navedbah komisije skrbeti za prihodnji razvoj in uporabo umetne inteligence na način, ki bo prinašal družbene in ekonomske koristi ter inovacijo, obenem pa blažil tveganja.

Akt bo začel veljati do konca julija, uporabljati pa se bo začel postopoma. Najprej, v šestih mesecih po začetku veljavnosti nove zakonodaje, bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco. Eno leto po začetku veljavnosti se bodo začela uporabljati pravila o modelih umetne inteligence za splošne namene, dve oziroma tri leta po uveljavitvi pa pravila za sisteme z visokim tveganjem. Med slednje spadajo sistemi, ki se uporabljajo v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali pri volitvah. Uporaba umetne inteligence, ki predstavlja očitno tveganje za temeljne pravice, bo prepovedana. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje in umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in drugi govorci na konferenci so opozorili na pomanjkanje strokovnjakov in financ za umetno inteligenco. »Trenutno ne samo v Sloveniji, ampak nasploh v Evropi nimamo dovolj usposobljenih strokovnjakov, zato je treba za to nekaj narediti.« Po njenem mnenju bi morali strokovnjaki iz vseh držav članic sodelovati v regulativnem organu EU za umetno inteligenco. To bi olajšalo tudi izvajanje akta v državah članicah, je dejala. A v EU, kot je videti, jih to ne skrbi preveč. Omenjeni urad bo deloval znotraj evropske komisije in zaposloval več kot 140 ljudi, med njimi tehnološke strokovnjake, pravnike in ekonomiste.

Ko smo se z Zlato Tavčar, direktorico družbe Tax-Fin-Lex, v zvezi s konferenco pogovarjali o tistih, ki že iščejo strokovnjake za to področje, je dejala: »Zgodila se je ponovna selitev pravne stroke, kot je bilo ob uveljavitvi GDPR. Tudi v naši družbi se pripravljamo na to in že 25. septembra, takoj po počitnicah, bo na voljo odličen posvet: Kaj prinaša Akt o umetni inteligenci?