TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pri odmeri odškodnine so bili upoštevani vsi kriteriji iz 200. člena ZOR (stopnja bolečin in njihovo trajanje, namen odškodnine za negmotno škodo itd.) pri čemer so bile upoštevane pravnorelevantne okoliščine za vsakega oškodovanca posebej, s čemer je bila prisoja denarnega zadoščenja za negmotno škodo tudi individualizirana. Iz ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev nižjih sodišč pa je razvidno, da sta bila intenziteta in čas trajanja bolečin različna, pri čemer je tudi ugotovljeno, da so bile duševne bolečine Š. najbolj intenzivne in da so trajale v precej intenzivni obliki tudi še v času sojenja pred sodiščem prve stopnje, čeprav je takrat od škodnega dogodka preteklo že skoraj pet let. Zato tudi po mnenju revizijskega sodišča za izenačevanje denarnega zadoščenja drugih oškodovancev z denarnim zadoščenjem tožnice Š. ni materialnopravne podlage.

V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da pri izplačilu akontacij ni bilo določeno, kateremu od prvih treh tožnikov se akontacija plačuje in v kakšnem znesku, to ugotovitev pa tožeča stranka izpodbija z revizijsko novoto, da sedaj razpolaga z listinami iz katerih izhaja, da je bilo z akontacijo vsakemu od prvih treh tožnikov plačanih 20 SIT. Tudi kritika načina valorizacije zavarovalne vsote, izbire metode za valorizacijo in izračunov, do katerih je sodišče prve stopnje po opravljeni valorizaciji zavarovalne vsote in izplačanih valorizacij prišlo, predstavlja v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Ker sta nižji sodišči tekom celotnega postopka zadevo obravnavali le v okviru ene zavarovalne vsote, tožeča stranka pa v pritožbi, ki jo je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila, ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na razpolago le ena zavarovalna vsota sploh ni izpodbijala s trditvijo, da je v tej smeri dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, predstavlja tudi sedanja revizijska trditev, da sta na razpolago v resnici dve zavarovalni vsoti, ki se morata kumulirati, revizijsko novoto in s tem nedovoljeno izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja.