TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji toženca se delno ugodi ter se zaradi delne nadaljnje ugoditve pritožbi toženca sodba sodišča druge stopnje glede petih tožnikov in s tem tudi sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Toženec je dolžan plačati tožnikom naslednjo odškodnino za nepremoženjsko škodo:

- prvi tožnici V. F. 200.000 SIT,

- četrtemu tožniku L. N. 200.000 SIT,

- petemu tožniku S. D. 270.000 SIT,

- šestemu tožniku B. K. 375.000 SIT in

- sedmemu tožniku Z. C. 270.000 SIT,

vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.1999 dalje do plačila, v 15 dneh.

Višji zahtevki navedenih tožnikov se zavrnejo".

Odločitev sodišča druge stopnje o zahtevkih tožnikov L. C. in J. B. ter o stroških postopka sodišč nižjih stopenj, ostane nespremenjena.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožniki pod točkami 1., 4., 5., 6. in 7. so dolžni nerazdelno plačati tožencu stroške revizijskega postopka 24.520 SIT v 15 dneh.

S tem, ko je sodišče druge stopnje presodilo toženčevo odgovornost za krivdno, ni kršilo materialnega prava v njegovo škodo, ker velja tako po sistematiki, s katero je odgovornost urejena v ZOR-u, kot po pravni teoriji, objektivna odgovornost za manj ugodno za odgovornega kot krivdna. Namreč pri subjektivni odgovornosti lahko odgovorna oseba dokazuje prav vse okoliščine, da je škoda nastala brez njene krivde, medtem ko se pri objektivni odgovornosti lahko razbremeni odgovornosti le v primerih, ki jih zakon dopušča (177. člen ZOR). Okoliščine, ki so bile ugotovljene v obravnavanem primeru (predvsem, da je T. V. že dan pred okužbo tožnikov zbolela po vseh kliničnih znakih za hudo črevesno boleznijo in kar bi moral biti zadosten signal gostincu, da podvzame preventivne ukrepe), so dajale potrebno dejansko podlago za zaključek o krivdni odgovornosti toženca.