TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 - prečiščeno besedilo, 35/03 - popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 - popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12 in 106/12) je bil v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve. Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 299/2009 z dne 5. 9. 2011, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 720/2008 z dne 21. 1. 2009 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 3715/2006 z dne 5. 9. 2008 se razveljavijo in zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

Po drugi alineji 2. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je zavarovancem, zavarovanim z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v višini najmanj 90-odstotne vrednosti zdravljenja v tujini. Zakon do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni določal pogojev, ki bi omejevali to pravico, prav tako pa tudi ne načina oziroma postopka, v katerem naj bi se odločilo o utemeljenosti zdravljenja v tujini. Niti 26. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni pooblaščal Zavoda, da s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja določi pogoje, pod katerimi se pravica do zdravstvenega varstva lahko uveljavlja v tujini, niti da določi način, na katerega se lahko uveljavlja. Določitev pogojev uveljavljanja pravice do zdravstvenega varstva in način izvrševanja pravice glede na prvi odstavek 51. člena v povezavi z drugim odstavkom 50. člena Ustave je izrecno pridržana zakonu. Samo zakon bi torej lahko določil pogoje, pod katerimi se to zdravljenje zagotavlja, in tudi sam način uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. Ker so Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v prvem odstavku 135. člena urejala pogoje za plačilo zdravstvenih storitev v tujini izvirno, so bila v neskladju s pravico do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena Ustave. Z ustavno pritožbo izpodbijane sodbe, ki temeljijo na določbi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katero je bilo ugotovljeno neskladje z Ustavo, je Ustavno sodišče razveljavilo.