TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 356,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Izpodbijana odločba (odločitev) tožene stranke o postavitvi prometne signalizacije na nekategorizirani občinski cesti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za splošen akt, ki je namenjen nedoločenemu številu primerov uporabe in se nanaša na nedoločen krog naslovnikov, in ne za konkreten oziroma posamičen akt, ki je namenjen enemu samemu primeru oziroma ki se nanaša na določen ali določljiv krog naslovnikov. Z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe.

Ker ne gre za upravni akt, se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek (ne glede na to, da je tožena stranka to svojo odločitev naslovila odločba in dala pravni pouk, da je dovoljena pritožba), v posledici česar ni podlage za uporabo institutov, ki jih za upravni postopek določa ZUP, torej tudi ne za uporabo določb za priznanje položaja strank in ne za uporabo določb glede pravnih sredstev.

Tudi sklep tožene stranke o zavrženju pritožbe ni upravni akt v smislu ZUS-1, ker ne vsebuje materialnopravne odločitve. Lahko bi bil sklep po drugem odstavku 5. členu ZUS-1 (torej sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan), vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, v obravnavani zadevi ni tekel upravni postopek oziroma se ni odločalo o izdaji upravnega akta, zato tudi izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe ni mogoče šteti za akt po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.