TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi obsojenega V.K. in njegove zagovornice za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Kršitev kazenskega zakona je podana, kadar je sodišče odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo, nato pa je napačno uporabilo materialno pravo. Ker pa zagovornica uveljavlja kršitev materialnega zakona s sklicevanjem na dejansko stanje, ki ni bilo ugotovljeno, s temi navedbami po vsebini izpodbija dejansko stanje. To pa po 2.

odstavku 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Kršitev določila 6. točke 39. člena ZKP bi bila podana samo v primeru, če bi obsojenec v skladu z 2. odstavkom 41. člena takrat veljavnega ZKP s sklicevanjem na navedeni odklonilni razlog do konca glavne obravnave zahteval izločitev sodnikov porotnikov, pa sodišče o tem ne bi odločilo ali bi odločilo v nasprotju z omenjeno odločbo. Ker pa ta izločitveni razlog uveljavlja šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, s svojimi navedbami ne more uspeti.