TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V 1. točki tretjega odstavka 7. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 42/03) se razveljavijo besede "datum in kraj rojstva, EMŠO" in beseda "prebivališče." Točka 2 tretjega odstavka 7. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju se razveljavi. V Pravilniku o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov (Uradni list RS, št. 14/04) se razveljavi: – v 1. točki 26. člena besede "država, kraj in datum rojstva, državljanstvo, EMŠO" in besede "stalno ali začasno prebivališče;" – 2. točka 26. člena; – 33. člen.

Varstvo osebnih podatkov uživajo posamezniki samo, če gre za osebne podatke. Iz definicije nepremičninskega posrednika v drugi točki 2. člena ZNPosr izhaja, da gre za fizično osebo, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja, to pa pomeni, da podatkov, vsebovanih v imeniku nepremičninskih posrednikov, na splošno ni mogoče obravnavati kot osebne podatke, saj se ne nanašajo na fizično osebo kot posameznika, temveč na fizično osebo, ki opravlja posle posredovanja v prometu z nepremičninami za nepremičninsko družbo. To pomeni, da podatki, vsebovani v imeniku nepremičninskih posrednikov, na splošno ne uživajo varstva po 38. členu Ustave, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami. Vendar to ne pomeni, da bi zakonodajalec, ko gre za zbiranje podatkov o fizičnih osebah v zvezi s posli, ki jih opravljajo, lahko določil zbiranje kateregakoli podatka. Podatki, ki se vpisujejo in zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov in za katere je očitno, da niso v nobeni zvezi z opravljanjem poslov posredovanja v prometu z nepremičninami oziroma so očitno nepotrebni za popolno identifikacijo posameznega nepremičninskega posrednika, uživajo varstvo osebnih podatkov po 38. členu Ustave. Drugi odstavek 38. člena Ustave med drugim določa, da mora biti v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-298/04 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05) zavzelo stališče, da dejstvo, da namen uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni, da zakon z objavo teh podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave. Tudi izpodbijani ZNPosr namena uporabe osebnih podatkov, ki uživajo varstvo po 38. členu Ustave, ne določa, kar pomeni, da Zakon z določitvijo javnosti teh podatkov (prvi stavek sedmega odstavka 7. člena) celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, kar je samo po sebi v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave. Glede na navedeno je tretji odstavek 7. člena v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka 7. člena ZNPosr v neskladju z 38. členom Ustave, kolikor določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov zbirajo podatek o datumu in kraju rojstva, EMŠO, prebivališču in izobrazbi nepremičninskega posrednika. Zato je Ustavno sodišče v 1. točki tretjega odstavka 7. člena ZNPosr razveljavilo besede datum in kraj rojstva, EMŠO in prebivališče in razveljavilo 2. točko tretjega odstavka 7. člena ZNPosr. Ustavno sodišče se je odločilo za razveljavitev podatka o EMŠO, to pa ne pomeni, da ne bi smel zakonodajalec ob morebitni noveli ZNPosr namesto zbiranja podatka o davčni številki določiti zbiranje podatka o EMŠO.Glede na ugotovljeno delno neskladje 1. točke tretjega odstavka 7. člena in neskladje 2. točke tretjega odstavka 7. člena ZNPosr v zvezi s prvim stavkom sedmega odstavka 7. člena ZNPosr z 38. členom Ustave, je posledično tudi 26. člen Pravilnika o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov (Uradni list RS, št. 14/04) (kolikor povzema ZNPosr) v zvezi s 33. členom Pravilnika v neskladju z 38. členom Ustave, zato je Ustavno sodišče v 1. točki 26. člena Pravilnika razveljavila besede kraj in datum rojstva, EMŠO, stalno in začasno prebivališče in razveljavilo 2. točko 26. člena Pravilnika.Poleg tega Pravilnik v 1. točki 26. člena določa, da se v imenik nepremičninskih posrednikov vpisuje tudi podatek o državi rojstva in o državljanstvu nepremičninskega posrednika. Iz drugega odstavka 38. člena Ustave izhaja, da zbiranje osebnih podatkov lahko določi le zakon. ZNPosr zbiranje teh dveh osebnih podatkov v imenik nepremičninskih posrednikov ne določa. To pomeni, da je izpodbijani Pravilnik v 1. točki 26. člena iz razlogov, navedenih v tej točki, v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave, zato je Ustavno sodišče v 1. točki 26. člena Pravilnika razveljavilo tudi besede država rojstva in državljanstvo.ZNPosr v prvem stavku sedmega odstavka 7. člena določa, da je imenik nepremičninskih posrednikov javen. Pravilnik pa ne določa javnosti vseh podatkov, ki se zbirajo v imenik nepremičninskih posrednikov. Člen33 Pravilnika določa posamezne podatke, ki so javni in ki se objavijo na spletnih straneh Ministrstva. To pomeni, da je določba 33. člena Pravilnika zožila zakonsko določeno javnost imenika in s tem vsebinsko posegla v zakonsko ureditev. Zato je Ustavno sodišče zaradi neskladja določbe 33. člena Pravilnika z drugim odstavkom 120. člena in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave razveljavilo.