TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi ter se zato sodba sodišča druge stopnje v odločbi o zakonitih zamudnih obrestih glede glavnice spremeni tako, da te tečejo od celotne dosojene odškodnine (8,800.000,00 SIT) od 16.12.1993 dalje.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Po presoji revizijskega sodišča tožničina revizija utemeljeno uveljavlja, da je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo s svojo odločitvijo, da se priznajo zakonite zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od datuma seje sodišča druge stopnje, to je v tem primeru 9.6.1994. Po določilu 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih (dalje: ZOR), dolguje tožnik mimo glavnice tudi zamudne obresti, kadar je v zamudi z izpolnitvijo. V zamudi s plačilom pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa je glede na načelno mnenje Zveznega in republiških vrhovnih sodišč bivše Federacije od dne izdaje odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odmerjena taka odškodnina. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru obravnavo zaključilo in izdalo sodbo 16.12.1993, sodišče druge stopnje pa je na pritožbo tožnice navedeno sodbo delno spremenilo tako, da je za dve obliki nepremoženjske škode delno zvišalo odškodnini na seji senata 9.6.1994. Spremenjeni del svoje odločitve je oprlo na tisto dejansko in pravno stanje, kakršni sta bili v času odločanja na prvi stopnji, to je 16.12.1993. Glede na to ter v povezavi s spredaj navedenim pravnim mnenjem, bi moralo sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava prisoditi od celotne priznane odškodnine zamudne obresti od 16.12.1993 dalje.