TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se pravno učinkovanje sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-470/2016/14 (1313-09) z dne 25. 5. 2016 odloži do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu.

Organ je zadosti natančno pojasnil, zakaj meni, da v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. Glede na to in ker tožnik na osebnem razgovoru in niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa ni podal navedb, ki bi dajale podlago za domnevo o obstoju sistemskih pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Hrvaški, ob tem ko je imel pravnega zastopnika, se sodišče s tožnikom ne strinja, da bi moral organ sam iskati javno dostopne informacije o azilnem sistemu na Hrvaškem ter da je organ kršil pravila postopka, ker ni ugotovil resničnega dejanskega stanja. Obstoj pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, to je utemeljenih domnev o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, tako tudi po presoji sodišča ni izkazan, pri čemer, kot je sodišče že navedlo, organu ni mogoče očitati, da bi kršil obveznosti, ki zanj izhajajo iz 8. člena ZUP.

Iz četrtega odstavka 74. člena ZMZ izhaja, da le tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev, medtem ko v primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve. Ker pa se tudi po uveljavitvi ZMZ-1 z dne 24. 4. 2016 za postopke sodnega varstva določba 74. člena ZMZ uporablja v primerih, če je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, kot je tudi obravnavani (125. člen ZMZ-1), to pomeni tudi, da je zoper to sodbo dopustna pritožba (peti odstavek 74. člena ZMZ) ter da s to sodbo tako v zadevi še ni pravnomočno odločeno. Glede na to je pravni interes tožnika za zahtevo za začasno odredbo tudi ob izdaji te sodbe še izkazan.