TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep X Ips 9/2014 - dovoljenost revizije - ničnost odločbe - priznanje vode kot naravne mineralne vode - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - obseg presoj...
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Odgovor na vprašanje obsega presoje ničnostnih razlogov je jasen že na podlagi določb ZUP (prvi odstavek 280. člena) in ZUS-1 (drugi odstavek 37. člena, 68. člen) in v sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. Do tega vprašanja se je Vrhovno sodišče tudi že opredelilo v številnih zadevah in v njih pojasnilo, da sta upravni organ in sodišče dolžna paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da sta dolžna v svojih odločbah posebej utemeljiti, zakaj ničnostni razlogi, ki jih stranka ni uveljavljala in na katere pazita po uradni dolžnosti, niso podani. Zato vprašanje ni pomembno pravno vprašanje zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Z aktom, katerega delno ničnost uveljavlja, je bilo namreč odločeno le o tem, da se vodi iz vrtine C. prizna lastnost naravne mineralne vode. S tem aktom ni bilo odločeno o blagovni znamki, saj je ta odvisna od vsakokratnega proizvajalca (pridelovalca oziroma predelovalca). Z v tem sporu posredno sporno določbo je bilo na podlagi geoloških, hidrogeoloških, fizikalnih in fizikalno-kemijskih in mikrobioloških analiz odločeno le o tem, da voda izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje naravne mineralne vode. To, da revident vode iz te vrtine na evropskem trgu ne more tržiti pod svojo blagovno znamko, tako ni posledica odločbe, katere delno ničnost uveljavlja, ampak je posledica odločbe o zavrnitvi njegove vloge za priznanje te vode kot naravne mineralne vode pod drugim imenom, kar pa ni predmet tega upravnega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.