TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 96.390 SIT pravdnih stroškov za odgovor na revizijo, v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

ZDen v 72. členu predvideva nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jih dosegla upravičenka, če bi sama uporabljala ali upravljala nepremičnino. Tožnica uveljavlja svoj zahtevek samo za obdobje od vložitve zahteve za denacionalizacijo pred upravnim organom, do pravnomočne odločitve in dejanske vrnitve nepremičnine. V tem času je tožena stranka oddajala poslovni prostor brez ustreznega pravnega naslova, zato mora vrniti tožnici to, kar je dejansko prejela.

Iz odločbe v zadevi II Ips 218/97, ki jo navaja revidentka in ki je objavljena v Zbirki civilnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1998, GV, Založba, št. 65, str. 357 res izhaja, da bi morala zavezanka vrniti tisto, kar je iztržila za najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morala plačevati od takih prejemkov, ter za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine. Plačilo davka določa Zakon o dohodnini (ZDoh, Ur. l. št. 71/93 s kasnejšimi novelami), po katerem je treba plačevati davek iz dohodkov iz premoženja v primeru, ko je dohodek dosežen z oddajanjem premoženja v najem. Toda sodišči prve in druge stopnje sta v konkretnem primeru ugotovili, da je tožena stranka prejemala najemnino v čistem znesku, ker sta po pogodbah najemnika plačevala davke od najemnine in stroške v zvezi z uporabo poslovnih prostorov (električna energija, vodarina, komunalne storitve, telefon in podobno), pri čemer tožena stranka ni izkazala lastnih stroškov v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem stavbe. Za tak primer ni mogoče uporabiti 67. člena ZDoh, ki omogoča odbitek normiranih stroškov v višini 40 % od najemnine, ker zakonodajalec v prvem odstavku tega člena omogoča odbitek normiranih stroškov samo v primeru, če jih plačuje lastnik oz. najemodajalec sam. Ker jih v obravnavanem primeru ni plačevala tožena stranka, ni upravičena do njihove povrnitve in mora tožnici plačati vso najemnino, ki jo je prejemala v vtoževanem obdobju. Sklicevanje tožene stranke na ZDoh pa ni utemeljeno tudi zato, ker določila zakona, da se plačuje davek le od 60 % najemnine, velja za plačilo davkov in ne za matematični izračun, na podlagi katerega bi si najemodajalka upravičeno zaračunala koristi.