TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba spremeni:

- v IV. točki tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžna plačati tožena stranka na račun Okrožnega sodišča v Krškem, zviša za 54,70 EUR (na 3.717,82 EUR),

- v V. točki pa tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžna plačati tožeča stranka toženi, zniža za 46,37 EUR (na 1.442,57 EUR)

V ostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se sodba v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije ssvoje pritožbene stroške.

Tožena stranka sicer pravilno opozarja na novejšo sodno prakso glede obračunavanja pravdnih stroškov, ki ni naklonjena ločenemu vrednotenju uspeha glede temelja in višine tožbenega zahtevka. A vendar tudi novejša sodna praksa takšnega načina obračunavanja ne izključuje, kar je tudi skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ki v primeru delnega uspeha v pravdi nalaga sodišču da o plačilu stroškov odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Te so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na temelj in višino. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. V obravnavani zadevi gre ravno za takšno situacijo, ko bi zaradi nekoliko pretiranega tožbenega zahtevka (ki pa ga je tožeča stranka po prejemu izvedeniških mnenj tudi delno umaknila) golo matematično preračunavanje uspeha pripeljalo do situacije, da bi prisojena odškodnina izgubila svoj pomen. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je uspeh strank cepilo na temelj in višino.