TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 385/2002 z dne 22. 5. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 141/2002 z dne 22. 5. 2002 in s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 466/2001 z dne 12. 10. 2001 se ne sprejme.

Vrhovno sodišče je v svoji sodbi obrazložilo, zakaj v obravnavani zadevi (glede na ugotovljeno dejansko situacijo) ni mogoče uporabiti triletnega roka za vložitev izbrisne tožbe iz drugega odstavka 102. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). Zgolj dejstvo, da se pritožnici ne strinjata s stališčem Vrhovnega sodišča in pravo razumeta drugače, ne zadošča za sklep, da jima je bila kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Z izpodbijanimi sodbami pritožnicama tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Očitek o nepravilnosti in nezakonitosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnic, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice.