TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba pritožnic A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 77/2002 z dne 30. 9. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 761/2001 z dne 25. 10. 2001 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. K 34/2000 z dne 15. 3. 2001 se ne sprejme. Ustavna pritožba C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 77/2002 z dne 30. 9. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 761/2001 z dne 25. 10. 2001 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. K 34/2000 z dne 15. 3. 2001 se zavrže.

Pritožnici z zatrjevanjem, da obsojenčeva kazenska ovadba, da sta bila vpletena v spolnost z oškodovanko dva policista, ni imela nobenega učinka, ne moreta utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) in ne pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Sodišča v kazenskih zadevah odločajo o obtožnem aktu in niso pristojna odločati o kazenskih ovadbah, o katerih odločajo drugi organi. Glede na to na zatrjevani način v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba, obsojencu ni mogla biti kršena pravica iz 22. člena Ustave. Pritožnici ne pojasnita, ali je obramba v zvezi z navedeno ovadbo predlagala kakšen dokaz, ki naj bi ga sodišče zavrnilo, zato zatrjevane kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obrambe Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Ustavno sodišče ustavne pritožbe tudi ni preizkusilo v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti), saj je pritožnici nista utemeljili. Prav tako nista utemeljili trditve, da sodba temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, in ne očitka, da se sodišče ni ukvarjalo s spremembo obtožbe. Zato Ustavno sodišče tudi v tem delu ustavne pritožbe ni moglo preizkusiti. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi se posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali so podane procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe (1. točka izreka sklepa). Odvetnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno sodno odločbo tudi za mld. sina pok. obsojenca kot pritožnika. Ker pooblastila ni priložil, je bil pozvan, da v roku osmih dni predloži pooblastilo, ki se bo nanašalo na vložitev ustavne pritožbe in bo izdano po vročitvi izpodbijanega akta. Opozorilo ga je na posledice, če ustavne pritožbe v danem roku ne bo dopolnil. Odvetnik pooblastila, ki bi se nanašalo na mld. pritožnika, ni predložil. Mld. pritožnika zastopajo starši kot zakoniti zastopniki. Odvetnik bi torej moral predložiti pooblastilo, iz katerega bi bilo razvidno, da se nanaša na mld. pritožnika, ki ga zastopa zakoniti zastopnik, ta pa pooblašča odvetnika za vložitev ustavne pritožbe. Ker odvetnik pooblastila ni predložil, sam pa je tudi ne more vložiti, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo, ki navaja mld. pritožnika, za katerega odvetnik ni predložil ustreznega pooblastila, zavrglo (2. točka izreka sklepa).