TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

ZDR v 110. členu ne določa izrecno, kdo je tista oseba pri delodajalcu, ki mora izvedeti za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca. Vendar pa iz 18. člena ZDR izhaja, da je to oseba, ki nastopa v imenu delodajalca - to je njegov zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, lahko pa tudi pisno pooblaščena oseba, ki jo zastopnik pooblasti tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj delodajalec izve za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca, ni mogoče tolmačiti tako, da je to že datum, ko delodajalec izve za neko dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, in za morebitne storilce, pri tem pa še ne razpolaga s podatki, ki bi zadoščali za prepričljivo presojo o dejanskem storilcu, in ker ta storilec morda sploh ni delavec (v tem primeru morda mati delavke) o tem, da je sploh prišlo do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem, sicer izjemnem primeru, obstajajo razumni razlogi, ki so narekovali dodatne poizvedbe o dejanskem stanju po pisni obdolžitvi in celo po opravljenem zagovoru. Ker jih je delodajalec opravil primerno hitro, mu tega ni mogoče šteti v škodo. Postopek pred odpovedjo ni nek formalni postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in načeli postopka, ki bi jih bilo potrebno spoštovati, saj gre za postopek odpovedi pogodbenega razmerja. ZDR ne zahteva, da delodajalec pred izredno odpovedjo seznani delavca z vsemi ugotovitvami, temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor. Tudi brez posebnega kazenskega postopka ali ovadbe se delodajalec v izredni odpovedi lahko sklicuje na kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja. Te znake ugotavlja (za potrebe odpovedi) sam delodajalec, ta ugotovitev pa je lahko stvar presoje delovnega sodišča.