IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča, odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča in odločba Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se razveljavijo.
Zadeva se vrne Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v ponovno odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
ZUP v prvem odstavku 243. člena določa, da v primeru napačne uporabe pravnega predpisa, na podlagi katerega je bilo na prvi stopnji odločeno, organ druge stopnje odpravi prvostopno odločbo in sam reši stvar. To pomeni, da ob nespremenjenem dejanskem stanju, ugotovljenem na prvi stopnji, pravilno uporabi materialni predpis. Če se materialni predpis po izdaji odločbe prve stopnje spremeni, organ druge stopnje ne more presojati zakonitosti in pravilnosti odločbe prve stopnje po spremenjenem predpisu. Taka odločitev bi pomenila kršitev pravice do do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Če je sprememba predpisa ugodnejša za stranko, ima stranka možnost uveljavljati nov zahtevek na podlagi spremenjenega predpisa. Če pa je sprememba predpisa za stranko neugodna (ker ji na primer neko pravico oži ali jo celo ne priznava več), pa taka sprememba sama po sebi ne more pomeniti spremembe odločbe prve stopnje v škodo stranke.
V obravnavanem primeru je bil razlog napačne uporabe materialnega prepisa lahko ugotovljen šele na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-70/92, sprejete in objavljene po izdaji odločbe prve stopnje, vendar še pred odločanjem organa druge stopnje o pritožbi. Ker je Ustavno sodišče pogoj stalnega prebivališča za slovenske državljane kot neustaven odpravilo - torej z učinkom za nazaj - se ta pogoj v pritožnikovem primeru ne bi smel uporabljati (upoštevati) že v času odločanja na prvi stopnji. Pritožnik je tako ves čas izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do akontacije vojaške pokojnine v Sloveniji.
Drugostopni organ pri Zavodu bi zato na podlagi odločbe Ustavnega sodišča moral zavrnilno odločbo prve stopnje odpraviti in sam odločiti (rešiti stvar).
Ker v izpodbijanih aktih ni bil uporabljen materialni predpis, ki bi moral biti uporabljen, ampak kasneje sprejeti predpis (meddržavni sporazum), je bila po presoji Ustavnega sodišča pritožniku kršena njegova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je izpodbijane akte razveljavilo in zadevo vrnilo Zavodu v ponovno odločitev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.