TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžan tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 7.043,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2019 dalje do plačila ter plačati 46,09 EUR odmerjenih izvršilnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 3. 2019 dalje do plačila, in mu povrniti stroške pravdnega postopka."

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem ugodilnem delu, potrdi.

V regresni tožbi na podlagi 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino ter v kakšni višini. Če toženec (zavarovanec) substancirano ugovarja, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala (nepremoženjske) škode, je trditveno in dokazno breme glede načina likvidacije na tožeči stranki.

Tako teorija kot sodna praksa enotno zavzemata stališča, da je pri uveljavljanju nematerialne škode, tudi v "regresni" pravdi, treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Tožnik mora vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.