IZREK
Tožba se zavrne.
JEDRO
Ker med strankama ni sporno, da so bili v tožnikovem primeru podatki iz rojstne matične knjige na podlagi 35. člena in 4. člena ZMatR dne 3. 4. 2006 že preneseni v računalniško vodeno bazo podatkov, v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti določila 10.a. člena ZMK, ZMatR pa s tem primerljivega določila nima. Vendar pa v konkretnem primeru tudi ne gre za pravno praznino. ZMatR v 1. točki 4. člena določa, da se v matični register vpiše tudi podatek o kraju rojstva in spremembe že vpisanih podatkov (16. točka), vendar pa ZMatR kot kraj rojstva predvideva le kraj, kjer se je otrok rodil (1. odstavek 6. člena) in kraj, kjer je otrok neznanih staršev najden (3. odstavek 6. člena), nima pa določbe, da se kot kraj rojstva pri posvojenih otrocih lahko šteje kraj prebivališča posvojiteljev oziroma določbe, ki bi kakor koli drugače ustrezala tožnikovemu zahtevku. To pomeni, da ZMatR posega v tožnikov pravni interes, kot ga sam opredeljuje v tožbi, ki pa ga sodišče glede na zakonsko ureditev ne more obravnavati kot osebnostno pravice do identitete v smislu 35. člena Ustave. ZZZDR ne določa, da bi bil kraj rojstva posvojenca, vezan na stalno prebivališče posvojiteljev, pravno zavarovani element posvojenčeve identitete. Tudi iz MKVO, ki jo jo sodišče v tem primeru uporablja le kot pomagalo pri interpretaciji zakona, ne izhaja, da bi Slovenija prevzela režim, po katerem se morajo s posvojitvijo vsakršna razmerja posvojenca z okoliščinami pred posvojitvijo, kamor je treba šteti tudi kraj rojstva, prekiniti oziroma spremeniti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.