TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III./a) točki izreka spremeni tako, da je toženec dolžan tožnici plačati za:

- januar 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2017 dalje;

- februar 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2017 dalje;

- marec 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2017 dalje;

- april 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2017 dalje;

- maj 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2017 dalje;

- junij 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 dalje;

- julij 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2017 dalje;

- avgust 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2017 dalje;

- september 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2017 dalje;

- oktober 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2017 dalje;

- november 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2017 dalje;

- december 2017 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2017 dalje;

- januar 2018 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2018 dalje;

- februar 2018 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2018 dalje;

- marec 2018 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2018 dalje;

- april 2018 356 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2018 dalje;

- maj 2018 252,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2018 dalje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu izpodbijane III./a) točke izreka potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

V obravnavanem primeru je sporna le še preživnina za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe. To, kar sta pravdni stranki v razmerju do skupnih otrok v tem času izvrševali, ni bilo nič drugega kot izvrševanje skupne vzgoje in varstva. Ali in kako sta se pravdni stranki v tem obdobju razumeli in kako sta komunicirali, ni bistveno. Obstoj skupnega izvrševanja vzgoje in varstva tudi namreč ni pogojen z zahtevo, da otroci povsem enako časovno obdobje preživijo pri enem ali pri drugem. Starša se o drugačni razporeditvi časa, ki ga otrok preživlja pri vsakem od njiju, lahko dogovorijo oziroma do takega izvajanja pride po naravi stvari. Dejanske okoliščine primera jasno kažejo, da sta (čeprav časovno ne povsem izenačeno) oba starša polno izvrševala svojo roditeljsko pravico. To je pomembno izhodišče za pravilen materialno pravni pristop k plačevanju preživnine.

Kadar so zmožnosti staršev primerljive ter kadar starša zmoreta in hočeta samostojno pokriti otrokove potrebe, ni prav, da eden od drugega terja preživnino oziroma mu določa/vsiljuje način, kako naj svojo preživninsko obveznost izpolnjuje, npr. s plačilom celotne preživnine njemu, nakar je on tisti, ki z njo razpolaga. Tisti od staršev v času, ko on izvršuje vzgojo in varstvo, samostojno skrbi za preživljanje svojih otrok, in obratno. V takem primeru preživnine praviloma sploh ne bi bilo treba odmerjati, a je dogovor oziroma sodna odločitev o denarni izravnavi kljub temu potrebna, kadar je preživninska zmožnost enega od staršev boljša od drugega. To razliko mora v denarju zagotoviti tisti od staršev, ki ima boljše preživninske zmožnosti.