Pravila skrbnega računovodenja 9 (PSR 2016) - Računovodsko informiranje

OBJAVLJENO V: Uradni list , stran 0 DATUM OBJAVE: 1.1.2016

VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2016
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
Pravila skrbnega računovodenja 9 (2016)

RAČUNOVODSKO INFORMIRANJE

A. Uvod

Ta pravila se uporabljajo pri sestavljanju računovodskih poročil za zunanje in notranje potrebe. Obdelujejo:

a)

opredeljevanje računovodskega informiranja;

b)

uporabnike informacij v računovodskih poročilih;

c)

oblikovanje informacij v računovodskih poročilih;

č)

razkrivanje v računovodskih izkazih in drugih računovodskih poročilih;

d)

razkrivanje v prilogah k računovodskim izkazom;

e)

prevrednotovanje postavk v računovodskih poročilih.
Ta pravila se opirajo na splošno računovodsko teorijo in so povezana predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 20 do 23 in Pravili skrbnega računovodenja (PSR) od 5 do 8.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Pravila

a) Opredeljevanje računovodskega informiranja

9.1.

Računovodsko informiranje je predstavljanje računovodskih podatkov in računovodskih informacij uporabnikom. Kot takšno je končna stopnja knjigovodenja, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in računovodskega analiziranja (proučevanja).

9.2.

Računovodsko informiranje je del celotnega informiranja, potrebnega pri delovanju organizacije. Razlikuje se od finančnega informiranja, ki je zgolj informiranje o procesih in stanjih v zvezi s finančnim področjem nalog v organizaciji; finančno informiranje prevzema in poglablja le tisti del računovodskega informiranja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja, zato se širi tudi na druga področja.

9.3.

Računovodsko informiranje je sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje delovanja celotne organizacije ali njenih razmerij z drugimi, sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja organizacije, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava računovodske informacije za potrebe poslovodstva.

9.4.

Računovodsko informiranje se izvaja z računovodskimi poročili, ki vsebujejo računovodske podatke in/ali računovodske informacije, ki so izražene v denarnih ali naravnih merskih enotah. Računovodska poročila so praviloma pisna, lahko pa so tudi ustna. Pisna računovodska poročila se lahko prikazujejo tudi na računalniških zaslonih.

b) Uporabniki informacij v računovodskih poročilih

9.5.

Računovodsko informiranje je pomembno za notranje in za zunanje potrebe.

9.6.

Notranji uporabniki računovodskih informacij so:

-

izvajalci posameznih nalog v organizaciji, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja;

-

poslovodstvo v organizaciji od najnižje ravni do uprave (poslovodstva);

-

upravljalni in nadzorni organi v organizaciji;

-

zaposleni v organizaciji.

9.7.

Zunanji uporabniki računovodskih informacij so:

-

lastniki organizacije, ki niso člani njegovih upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni vlagatelji);

-

posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi kratkoročnih posojil);

-

dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov);

-

kupci (zlasti glavni stalni kupci);

-

država;

-

javnost (tudi tekmeci).

9.8.

Računovodska poročila, ki se predlagajo uporabnikom informacij v njih, so lahko obdobna ali občasna. Obdobna računovodska poročila se jim predlagajo v določenih časovnih presledkih, vsebujejo pa ustaljene računovodske podatke in/ali računovodske informacije, ki se nanašajo na obračunska obdobja. Občasna računovodska poročila pa se jim predlagajo v časovnih presledkih, ki niso določeni, ter vsebujejo računovodske podatke in/ali računovodske informacije za posebne namene.

9.9.

Računovodska poročila so glede na namen informacij v njih pobudna, nadzorna ali informativna. Pobudna računovodska poročila so namenjena uporabnikom, ki sodelujejo pri odločanju o načrtovanju, pripravljanju izvajanja in izvajanju. Nadzorna računovodska poročila so namenjena uporabnikom, ki sodelujejo pri odločanju o nadziranju ali pripravljanju izvajanja. Informativna računovodska poročila pa so namenjena uporabnikom, ki morajo biti le na splošno informirani, a ne sodelujejo pri odločanju.

c) Oblikovanje informacij v računovodskih poročilih

9.10.

Pogostnost zagotavljanja računovodskih informacij in njihova podrobnost sta določeni z mestom v zaporedju, prikazanim v PSR 9.6. in PSR 9.7. Sproti, tj. najpogosteje, morajo biti na razpolago uporabnikom, ki so v PSR 9.6. navedeni na prvem mestu, najmanj pogosto pa uporabnikom, ki so v PSR 9.7. navedeni na zadnjem mestu. Najpodrobnejše morajo biti za potrebe prvih in najbolj zbirne za potrebe zadnjih.

9.11.

Obsežnost potrebnih informacij je odvisna od vloge njihovega prejemnika pri odločanju. Če mora odločati, morajo računovodske informacije vsestransko pojasnjevati več možnosti in njihove posledice, če mora biti z dogajanjem, o katerem odločajo drugi, le okvirno seznanjen, pa so lahko zgolj splošne.

9.12.

Računovodsko informiranje mora zagotavljati razumljive, ustrezne, zanesljive in primerljive računovodske informacije. Računovodske informacije so razumljive, če jih uporabniki, ki dovolj dobro poznajo poslovno in gospodarsko delovanje in računovodstvo ter jih dovolj prizadevno analizirajo, razumejo brez težav. Računovodske informacije so ustrezne, če pomagajo uporabnikom sprejemati oziroma popravljati ali potrjevati poslovne odločitve. Na ustreznost postavk vplivata vrsta in bistvenost, bistvenost pa je odvisna od njihove velikosti, ocenjene v posameznih okoliščinah, oziroma njihove opustitve ali napačne predstavitve; bistvenost iste postavke je lahko za različne uporabnike različna. Računovodske informacije so zanesljive, če ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter zvesto predstavljajo tisto, o čemer trdijo, da predstavljajo, ali za kar se upravičeno domneva, da predstavljajo; biti morajo popolne. Informacije v letnih računovodskih izkazih so zanesljivejše, če so ti izkazi revidirani. Primerljivost računovodskih informacij ne pomeni samo to, da je zaradi metodične enotnosti mogoče primerjati postavke v računovodskih izkazih iste organizacije za različna leta ali postavke v računovodskih izkazih različnih organizacij, temveč tudi to, da so konti in knjižbe na njih metodično enotni tako v isti organizaciji kot v različnih organizacijah.

9.13.