Portal TFL
VS031810 - privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS031810
IZVOR, AVTOR
Žužek Ivan
OBJAVA
PP 4/93 str.7
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana
PODROČJE VSRS
STANOVANJSKO PRAVO
BESEDILO
Ožji družinski člani - pravica do odkupa stanovanja
Vprašanje:
Prejšni imetnik stanovanjske pravice je pred kratkim umrl. Z njim še
ni bila sklenjena najemna pogodba, saj je v času uveljavitve
stanovanjskega zakona prebival v domu za upokojence. V tem času so v
stanovanju bivali kot podnajemniki njegovi daljni sorodniki. Eden
izmed otrok pokojnega imetnika stanovanjske pravice je vložil zahtevo
za odkup stanovanja na katerem je imel pokojni oče stanovanjsko
pravico.
Ali mora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo?
Odgovor:
Ožji družinski član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice lahko
sklene kupno prodajno pogodbo za stanovanje, če prejšnji imetnik
predloži svoje pisno privolitev k sklenitvi take pogodbe (1. odst.
117. čl. SZ, Ur.l. RS, št. 18/91-I). Če imetnik stanovanjske pravice
umre, preden je podal tako pisno privolitev oziroma preden je sklenil
kupoprodajno pogodbo sam, pridobi pravico skleniti kupoprodajno
pgodobo zakonec ali oseba, s katero je imetnik stanovanjske pravice
živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma drug ožji
družinski član (2. odst. 147. čl. navedenega zakona).
V konkretnem primeru je sicer prejšnji imetnik stanovanjske pravice
prebival v domu za upokojence, toda očitno je obdržal stanovanjsko
pravico, saj se tej pravici ni odpovedal, tako kot je to predvideval
1. odst. 64. čl. ZSR (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Prav zaradi
tega je ob smrti imetnika stanovanjske prravice pridobil pravico do
sklenitve kupoprodajne pogodbe (to pravico bo lahko realiziral do
19.10.1993) njegov otrok oziroma drug ožji družinski član.
Če gre za več upravičencev, potem se morajo sporazumeti, kdo bo
zahteval odkup stanovanja, saj pravica očitno ni vezana na dedovanje,
ali vsaj nujno ni povezana s sklepom o dedovanju. Zato menimo, da bi
bila rešitev v primeru spora med ožjimi družinskimi člani le v tem,
da bi vsi nastopali kot kupci in kasnejši solastniki sanovanja. Pri
tem pa ima zakonec oziroma oseba, s katero je živel imetnik
stanovanjske pravice v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
prednostno pravico pred ostalimi ožjimi družinskimi člani, kar izhaja
iz navedene zakonske določbe.
Vprašanje:
Prejšni imetnik stanovanjske pravice je pred kratkim umrl. Z njim še
ni bila sklenjena najemna pogodba, saj je v času uveljavitve
stanovanjskega zakona prebival v domu za upokojence. V tem času so v
stanovanju bivali kot podnajemniki njegovi daljni sorodniki. Eden
izmed otrok pokojnega imetnika stanovanjske pravice je vložil zahtevo
za odkup stanovanja na katerem je imel pokojni oče stanovanjsko
pravico.
Ali mora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo?
Odgovor:
Ožji družinski član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice lahko
sklene kupno prodajno pogodbo za stanovanje, če prejšnji imetnik
predloži svoje pisno privolitev k sklenitvi take pogodbe (1. odst.
117. čl. SZ, Ur.l. RS, št. 18/91-I). Če imetnik stanovanjske pravice
umre, preden je podal tako pisno privolitev oziroma preden je sklenil
kupoprodajno pogodbo sam, pridobi pravico skleniti kupoprodajno
pgodobo zakonec ali oseba, s katero je imetnik stanovanjske pravice
živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma drug ožji
družinski član (2. odst. 147. čl. navedenega zakona).
V konkretnem primeru je sicer prejšnji imetnik stanovanjske pravice
prebival v domu za upokojence, toda očitno je obdržal stanovanjsko
pravico, saj se tej pravici ni odpovedal, tako kot je to predvideval
1. odst. 64. čl. ZSR (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Prav zaradi
tega je ob smrti imetnika stanovanjske prravice pridobil pravico do
sklenitve kupoprodajne pogodbe (to pravico bo lahko realiziral do
19.10.1993) njegov otrok oziroma drug ožji družinski član.
Če gre za več upravičencev, potem se morajo sporazumeti, kdo bo
zahteval odkup stanovanja, saj pravica očitno ni vezana na dedovanje,
ali vsaj nujno ni povezana s sklepom o dedovanju. Zato menimo, da bi
bila rešitev v primeru spora med ožjimi družinskimi člani le v tem,
da bi vsi nastopali kot kupci in kasnejši solastniki sanovanja. Pri
tem pa ima zakonec oziroma oseba, s katero je živel imetnik
stanovanjske pravice v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
prednostno pravico pred ostalimi ožjimi družinskimi člani, kar izhaja
iz navedene zakonske določbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.