IZREK
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. in 7. točke 28. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/2000, 13/02, 90/03 in 131/04) se zavrže.
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1207/2003 z dne 20. 10. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VII P 820/96 z dne 15. 5. 2003 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-121/03 z dne 20. 5. 2004, s katerim je zavrglo pobudo iste pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena Zakona o odvetništvu, pojasnilo, da morebitna ugotovitvena odločba, ki bi jo Ustavno sodišče sprejelo zaradi ugotovljene neustavne zakonske praznine glede kriterijev za določanje obveznih prispevkov Zbornici, ne bi vplivala na njene (pretekle) obveznosti do Odvetniške zbornice. Na take obveznosti ne bi vplivala niti morebitna ugoditev pobudi, s katero pobudnica izpodbija določbi Statuta zaradi obveznosti plačevanja članarine. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določb Statuta z Ustavo, taka ugotovitev ne bi mogla vplivati na obveznost plačila že zapadlih zneskov iz naslova članarine. Morebitni poseg Ustavnega sodišča bi zahteval uskladitev Statuta, ta pa se v delu, ki ga izpodbija pobudnica, glede preteklih obveznosti plačevanja članarine ne bi mogel uskladiti za nazaj. Lahko bi se uskladil le z učinkovanjem za bodoče obveznosti, kar pa na položaj pobudnice ne bi vplivalo.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo zaradi neizkazanega pravnega interesa.
Očitek, da sta sodišči z izpodbijanima sodbama pritožnici kršili pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva je pavšalen in ga pritožnica ne pojasni. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.
Ker je sodišče v pravdi že odločilo o zahtevku, je dejanje s katerim naj bi pritožnici bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice, lahko pritožnica uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Šele ko izkoristi to sodno pot, izkazuje procesno predpostavko izčrpanosti vseh pravnih sredstev. Ker tega v ustavni pritožbi ni izkazala, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.