TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V neskladju z Ustavo so: - četrti odstavek 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 72/03, 115/03 - ur. p. b., 126/03, 20/04 - ur. p. b., 70/04, 24/05 - ur. p. b., 53/05, 70/05 - ur. p. b., 14/06, 32/06 - ur. p. b., 68/06 in 110/06 - ur. p. b., 57/07, 95/07 - ur. p. b., 17/08, 58/08 in 80/08), kolikor se nanaša na sodnike; - drugi odstavek 10. člena v zvezi s Prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike; - četrti odstavek 44. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02, 71/04, 23/05 - ur. p. b., 17/06 in 41/06 - ur. p. b., 127/06, 27/07 - ur. p. b., 57/07 in 94/07 - ur. p. b.). Tretji odstavek 25. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 72/03, 115/03 - ur. p. b., 126/03, 20/04 - ur. p. b., 70/04, 24/05 - ur. p. b., 53/05, 70/05 - ur. p. b., 14/06, 32/06 - ur. p. b., 68/06 in 110/06 - ur. p. b., 57/07, 95/07 - ur. p. b., 17/08) je bil, kolikor se je nanašal na sodnike, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Drugi in četrti odstavek 3. člena, četrti odstavek 3.a člena, tretji odstavek 23. člena, drugi odstavek 48. člena in drugi stavek četrtega odstavka 49.c člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanašajo na sodnike, ter tretji odstavek 22.b člena in četrti odstavek 22.f člena tega zakona niso v neskladju z Ustavo.

Ustavnopravna enakovrednost sodne oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno oblastjo med drugim zahteva, da se položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti obravnava in ureja primerljivo z drugima vejama oblasti, tako da so zagotovljeni neodvisnost sodnikov ter integriteta in dostojanstvo sodne oblasti. Ureditev o uvrstitvi sodniških funkcij v plačne razrede, ki vzpostavlja bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcij sodnikov v primerjavi s funkcijami poslancev in ministrov, je v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. V neskladju z ustavnim načelom neodvisnosti sodnikov iz 125. člena Ustave je, če zakonodajalec sodnikom zagotavlja le varstvo pred znižanjem osnovne plače. V neskladju s tem ustavnim načelom je tudi zakonska ureditev, ki sodnikom ne zagotavlja takšne ureditve usklajevanja njihovih plač, ki jih varuje pred njihovim dokajšnjim dejanskim znižanjem. Enako velja za zakonsko spremembo dodatka za delovno dobo, ki lahko povzroči dokajšnje dejansko znižanje sodniških plač. Ker je bila odmena sodnikom za nezdružljivosti njihove funkcije z opravljanjem drugih funkcij ali dejavnosti vključena v osnovne plače sodnikov, ukinitev posebnega dodatka za nezdružljivost ni v neskladju s 125. členom Ustave. Zakonska ureditev o plačilu sodnikov za redno delovno uspešnost in za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela ni v neskladju z Ustavo, ker so merila za ocenjevanje takšne uspešnosti v zakonu opredeljena dovolj določno in omogočajo, da se, poleg števila rešenih zadev, upoštevata tudi njihova teža in kvaliteta sodnikovega dela. Če se zakonodajalec ne odzove na odločbo Ustavnega sodišča, krši načela pravne države (2. člen Ustave) in načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave). Če se zakonodajalec odzove na odločbo Ustavnega sodišča, ki je zanj obvezujoča, in z novo zakonsko ureditvijo zagreši morebitne nove neustavnosti, pa to samo po sebi še ne pomeni kršitve navedenih načel, ampak je nova zakonska ureditev predmet nove ustavnosodne presoje. Očitki predlagatelja o nejasnosti ureditve postopka izdaje posamičnih odločb o plačah, ki so se izdajale sodnikom ob prehodu na novo ureditev, so neutemeljeni. Enako velja za očitek predlagatelja, da je na podlagi izpodbijane ureditve sodno varstvo v zvezi s plačo zagotovljeno le javnim uslužbencem. Zato izpodbijana ureditev v tem delu ni v neskladju z Ustavo.