TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Plačilo odškodnine, upravičenci, zavezanci
Kdo je dolžan plačati odškodnino v primeru, ko se je vrednost
nepremičnine zarradi novih investicij bistveno povečala (25. čl.
zakona o denacionalizaciji)? Ali se odškodnina izplača zavezancu, ali
Slovenskemu odškodninskemu skladu, ali pa osebi, ki je v nepremičnino
dejansko investirala? Komu se izplača odškodnina, če je v
nepremičnino investiralo več oseb, na primer zavezanec in najemnik?
V postopku denacionalizacije uveljavljajo pravice prejšnji lastniki
podržavljenega premoženja, če pa so ti umrli, daje ZDEN isto
upravičenje njihovim pravnim naslednikom. Če zahteva prejšnji lastnik
vrnitev nepremičnine, katere vrednost se je po pdoržavljenju bistveno
povečala, v last in posest, mora plačati razliko vrednosti.
Odškodnino je dolžan plačati v roku, ki ne sme biti krajši od 10 let
in pod pogoji, določenimi z odločbo o denacionalizaciji. V primeru,
ko je bivši lastnik podržavljenega premoženja že umrl, in uveljavlja
pravice v postopku denacionalizacije eden od pravnih naslednikov,
preide, po smiselni uporabi določb zakona, nanj tudi pravica izbire
po 25. čl. ZDEN, s tem pa tudi dolžnost plačila odškodnine, če
zahteva vrnitev nepremičnine, katere vrednost se je bistveno
povečala.
Vprašanje, kdo je upravičen od odškodnine, v zakonu niti v praksi
(tudi zato, ker Slovenski odškodninski sklad še ni bil ustanovaljen
in de facto ni imel položaja stranke v postopku) ni povsem urejeno.
Kot odgovor na navedeno vprašanje je mogoče zagovarjati dve stališči.
Po prvem se razlika vrednosti plača Slovenskemu odškodninskemu
skladu. V prid temu stališču govori dejstvo, da bo v primerih iz 73.
čl. ZDEN odškodninski sklad dolžan izplačati zavezancu celotno
odškodnino za vrnjeno nepremičnino. Po nasprotnem stališču pa se
razlika vrednosti plača neposredno zavezancu. Investicijska sredstva,
ki jih je zavezanec vlagal v podržavljeno nepremičnino in zaradi
katerih se je vrednost te nepremičnine bistveno povečala, so bila
sredstva oziroma premoženje, ki nima nobene pravne vezi s
podržavljenim premoženjem. V primeru vrnitve nepremičnine, v katero
je zavezanec investicijsko vlagal, bi šlo za poseg v premoženje, ki
je zavezancu lastno in od podržavljenega premoženja neodvisno. Če je
zavezanec takšno nepremičnino pridobil odplačno, ne bo upravičen
dobiti odškodnine od Slovenskega odškodninskega sklada v celotnem
obsegu, ampak bo pri določanju višine odškodnine treba upoštevati že
plačano odškodnino na račun razlike vrednosti nepremičnine. V praksi
pa bo upoštevanje prvega ali drugega stališča odvisno tudi od opcije
oziroma nasprotne zahteve zazvezanca ali Slovenskega odškodninskega
sklada.
Če je najemnik vlagal v nepremičnino, ki je predmet
denacionalizacije, lahko zahteva povrnitev stroškov od najemodajalca
(zavezanca), ne more pa uveljavljati plačila odškodnine po 25. čl.
ZDEN.