TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

 

Nesporna so tista dejstva, ki jih obe stranki priznavata - teh tudi

ni treba dokazovati (1. odstavek 214. člena ZPP). Zaključki sodišča

prve stopnje, "da je tožena stranka nesporno samovoljno izvedla

prisilno deložacijo", da je škoda "nesporno nastala" in druge navedbe

o "nesporno" ugotovljenih dejstvih, glede katerih je bil dejansko med

strankama spor in so si bile navedbe strank o njih diametralno

nasprotne, so torej napačni. Kljub temu pa temu napačnemu

izrazoslovju ni mogoče pripisati "protispisnosti". Sodba prve stopnje

namreč izraz "nesporno dejstvo" dosledno uporablja v drugem pomenu,

namreč "s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo". Čeprav

izraza nista identična, sodba zaradi takšnega napačnega izražanja ni

nerazumljiva, pa tudi razlogi niso sami s sabo ali z izrekom v

nasprotju, saj je izraz dosledno uporabljen v prikazanem pomenu in

glede na to, da sodba o takih "nespornih" dejstvih vsebuje razloge in

dokazno oceno glede njihovega (ne)obstoja, je v zvezi s tem pritožben

očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen.

Z vmesno sodbo sodišče odloči o podlagi tožbenega zahtevka in v

postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe obravnava le še višino

tožbenega zahtevka (315. člen ZPP). Če sodišče izda vmesno sodbo v

odškodninskem sporu, mora ob obravnavanju podlage zahtevka ugotoviti

vse elemente civilnega delikta, pri čemer mora obstoj škode ugotoviti

z veliko stopnjo verjetnosti, z obsegom škode pa se sicer ne ukvarja;

to je predmet obravnavanja v nadaljnjem postopku po pravnomočnosti

vmesne sodbe. Ostali elementi civilnega delikta pa sodijo v podlago

zahtevka. Učinek vmesne sodbe se sicer izčrpa v pravdi, v kateri je

bila izdana in preko meja konkretnega postopka učinkov pravnomočnosti

vmesne sodbe ni mogoče raztezati. Kljub takemu učinku (le v tekoči

pravdi) pa pravnomočna vmesna sodba pomeni prekluzijo ugovorov v

zvezi s podlago zahtevka, torej ima prekluziven učinek glede podlage

v mejah, ki ga določa konkreten v pravdi uveljavljen tožbeni zahtevek

(1. odstavek 2. člena ZPP).

Vzročna zveza pomeni, da je določen škodni dogodek (nedopustno škodno

ravnanje) pripeljal do določene škode. Kadar je škoda posledica

delovanja več vzrokov, ki delujejo istočasno ali si sledijo v

določenem časovnem zaporedju, je treba ugotoviti morebiten vpliv

medsebojnega učinkovanja teh vzrokov oziroma do kod sega vzročna

zveza med škodnim dejanjem (ravnanjem) in škodo. Tožena stranka je

trdila, da je tožnika po opravljeni deložaciji nemudoma na prevzem

osnovnih sredstev, inventarja, zalog in ostalih stvari. Tožnika se na

prevzem stvari nista odzvala oziroma sta ga neupravičeno odklanjala

skoraj dve leti, zaradi česar sta sama odgovorna za nastalo škodo.

Sodba prve stopnje se do navedenih trditev ni opredelila, kar ji

pritožba utemeljeno očita. Razlogi sodbe prve stopnje so

pomanjkljivi, ker ne obravnavajo trditev tožene stranke o tem, da so

k nastanku škode (v končnem obsegu - npr. k uničenju zalog hrane in

pijače) prispevali tudi drugi, kasnejši dejavniki, konkretno sama

oškodovanca z neutemeljeno zavrnitvijo prevzema stvari. Ker pa se

tožbeni zahtevek tiče povrnitve škode, ki je nastala na osnovnih

sredstvih in zaradi uničenih zalog, bi v primeru potrditve

izpodbijane sodbe o podlagi imela vmesna sodba prekluzivni učinek v

mejah celotnega uveljavljenega zahtevka. Zato bi bilo treba že v tej

fazi postopka, torej v fazi odločanja o podlagi odškodninskega

zahtevka, z vidika vzročne zveze obravnavati tudi nadaljnje ravnanje

samih oškodovancev. Ker pa sodba prve stopnje nima razlogov o tem

nadaljnjem ravnanju tožnikov, ki je lahko kot samostojen dejavnik

poseglo v vzročno zvezo med škodnim dogodkom (prisilno deložacijo) in

škodo in bistveno vplivalo na to, da je škoda večja, je moralo

pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. odstavek 354. člena ZPP

v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).