TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1285/2005 z dne 30. 11. 2006 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 1556/2003 z dne 14. 7. 2005 se ne sprejme.

Vložitev pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, pomeni procesno predpostavko za vložitev ustavne pritožbe v primerih, ko pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja očitek o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse. Glede na to, da lahko stranka odpravo te kršitve doseže pred Vrhovnim sodiščem, pred izčrpanjem tega pravnega sredstva namreč niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tega očitka pred Ustavnim sodiščem. Pritožnik lahko ta očitek uveljavlja v ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča, če Vrhovno sodišče ne ugodi njegovi pritožbi zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija, vloženi iz tega razloga. Pritožnik lahko vloži ustavno pritožbo neposredno zoper meritorno odločitev VDSS, pri čemer je odločitev o ustavni pritožbi odvisna od zatrjevanih kršitev, in sicer: - če zatrjuje izključno kršitev 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse, senat ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrže; - če očitka o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa od ustaljene sodne prakse ne uveljavlja, senat obravnava ustavno pritožbo glede drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic; - če pritožnik poleg očitka o kršitvi drugih človekovih pravic uveljavlja tudi očitek o kršitvi 22. člena Ustave zaradi odstopa izpodbijane odločitve od ustaljene sodne prakse, senat ustavno pritožbo glede drugih zatrjevanih kršitev obravnava, glede očitka o odstopu od sodne prakse pa šteje, da za njegovo obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke. Z vložitvijo pravočasne in dopustne pritožbe zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija, si stranka varuje rok za vložitev ustavne pritožbe zoper meritorno odločitev VDSS. Rok 60 dni za vložitev ustavne pritožbe teče od vročitve sklepa, s katerim Vrhovno sodišče zavrne njeno pritožbo zoper sklep VDSS, da se ne dopusti revizija. Z očitki o neenaki obravnavi, ker naj bi tožena stranka nekaterim pritožnikovim sodelavcem priznala plačilo razlik med terenskim dodatkom in dnevnico, pritožnik ne more utemeljiti zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave. Kolikor naj bi bila takšna neenaka obravnava posledica različnih odločitev sodišč o pravno enakih primerih, pa gre dejansko za očitek o odstopu od sodne prakse, za obravnavo katerega niso izpolnjene procesne predpostavke.