Odlok o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena

3808. Odlok o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi gradu Bogenšperk za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Bogenšperk – Grad Bogenšperk (EŠD 29).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Bogenšperk, prostorska dominanta in dom izjemne osebnosti, je bil v osnovi zgrajen v 15. stoletju, pomembnejše prezidave izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Kvadratno tlorisno zasnovo dvonadstropnega gradu sestavljajo štirje med seboj povezani trakti z obrambnimi stolpi na treh vogalih. Grad je zgodovinsko pomemben kot nekdanja lastnina in dom Janeza Vajkarda Valvasorja od leta 1672 do 1692. Na gradu je imel za svoj čas izjemno knjižnico, zbirko grafik in instrumentov. V bakrotiskarni, ki jo je Valvasor v gradu uredil leta 1678, je nastajala Slava vojvodine Kranjske.

Spomenik obsega zemljišče, parcelne številke 1941, 1942, 1943, 1944/3, 1945, 1957/1, 1957/2, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965/3, 1965/4, 1965/5, 2027/3 (del parcele: južni in osrednji del poti do parcele št. 2009), 2029 (del parcele: del poti od parcele št. 2027/3 do parcele št. 1955 oziroma 1956/2), vse k.o. Liberga. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 25. 10. 2002, Uradni list RS, št. 97/02, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 200 metrov od grajskega kompleksa ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.