TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožbi tožeče stranke zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na zavrnitev v presežku tožbenega zahtevka za plačilo 1.690.079,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2012 dalje do plačila,

- spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še nadaljnji znesek 205.454,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2015 dalje do plačila, v roku 15 dni,

- razveljavi za znesek 1.484.625,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2012 dalje do plačila ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Delno se pritožba tožeče stranke zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu, ki se nanaša na zavrnitev v presežku tožbenega zahtevka za plačilo:

- zneska 115.835,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2012 dalje do plačila,

- zakonskih zamudnih obresti od že prisojenega zneska 216.372,45 EUR od 6. 7. 2012 do 13. 4. 2015 in

- zakonskih zamudnih obresti od dodatno prisojenega zneska 203.717,74 EUR od 6. 7. 2012 do 13. 4. 2015,

zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

IV. Pritožbama strank zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se ugodi, sodba se v tem izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Če ne bi tožeča stranka poskušala zmanjševati škode s preprojektiranjem projekta, bi ji lahko tožena stranka namenila ugovor, da ni zmanjševala škode in da je kršila četrti odstavek 243. člena OZ v zvezi s petim odstavkom istega člena OZ ter da je zato soodgovorna za nastalo škodo. Torej je bilo po materialnem pravu poslovno potrebno, da je tožeča stranka po seznanitvi z nemožnostjo izvedbe investicije po prvotno zamišljeni poslovni ideji poskušala rešiti investicijo s preprojektiranjem in vložitvijo zahteve za spremenjeno gradbeno dovoljenje ter se je tako prilagodila izrednemu dogodku.

Takšen izredni dogodek, kot se je pripetil v tej zadevi, ne more biti v breme tožeče stranke, saj ni storila ničesar narobe.

Za izredni dogodek z napačno lokacijsko informacijo odgovarja tožena stranka in v njeno breme je vsak kasnejši življenjski dogodek, ki je preprečil tožeči stranki uresničitev časovno in finančno realno načrtovanega projekta. Gre za nevarnost oziroma naključje, ki se je pripetilo njej.

Tožena stranka občina bi se morala kot profesionalni subjekt, ki se ukvarja ne le s postopki urejanja prostora, pač pa tudi z investicijami, glede na zahtevano posebno skrbnost, zavedati, da povprečno skrbni investitor ne računa z izredno situacijo (sicer se praviloma ne bi odločil za investicijo), da ni neomejeno kapitalsko sposoben, da bi zmogel časovno in finančno v nedogled vztrajati pri investiciji. Točno to se je v zgodilo v tem primeru tožeči stranki. Ta je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zmanjšala škodo, spremenila je projekt, plačevala obroke po leasing pogodbi skoraj 2 leti in pol dlje kot je realno planirala, pa vseeno ni zmogla do odstopa leasingodajalca od pogodbe o finančnem leasingu uresničiti svoje investicijske namere.