TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obdolženega C. B. se ugodi in se izpodbijani sklep za tega obdolženca, po uradni dolžnosti pa tudi za obdolženega M. B., spremeni tako, da se zahteva za preiskavo zoper oba obdolženca

a) v smeri utemeljenega suma, da naj bi C. B. in M. B. kot enakovredna direktorja in družbenika gospodarske družbe F. d.o.o., A., vedela, da ta ni zmožna plačila, pa sta nesmotrno trošila sredstva, se čezmerno zadolževala, sklepala škodljive pogodbe, neodplačno prenašala premoženje nase in opuščala pravočasno zavarovanje ali uveljavljanje terjatev, ali kako drugače očitno kršila svoje dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti ali finančnem poslovanju in s tem povzročila dolgoročno plačilno nesposobnost ali prezadolženost, pa je zaradi tega prišlo do stečaja in do velike premoženjske škode za upnike,

s tem, da sta od 1. 9. 2014 do 26. 10. 2016 v A., čeprav sta vedela, da družba ne posluje več, nima premoženja, ima negativno stanje na računu in do upnikov neplačane obveznosti ter od januarja 2015 trajno blokiran račun:

a) neodplačno prenašala premoženje nase, in sicer si je osumljeni M. B. iz dovoljenega minusa transakcijskega računa F. d.o.o. dne 19. 11. 2014 nakazal 50.000,00 EUR, ki jih ni vrnil;

b) sklepala škodljive pogodbe, s tem da je osumljeni C. B.:

- dne 25. 9. 2014 sklenil posojilno pogodbo številka 2/2014, s katero mu je F. d.o.o. iz negativnega stanja na transakcijskem računu posodil 10.000,00 EUR do 26. 9. 2015, nato pa dne 25. 9. 2015 aneks k tej pogodbi, s katerim si je podaljšal rok vrnitve posojila do 26. 9. 2016;

- dne 5. 11. 2014 sklenil posojilno pogodbo številka 3/2014, s katero mu je F. d.o.o. iz negativnega stanja na transakcijskem računu posodil 50.000,00 EUR do 6. 11. 2015, nato pa dne 5. 11. 2015 aneks k tej pogodbi, s katerim si je podaljšal rok vrnitve posojila do 6. 11. 2016, čeprav je vedel, da denarja ne bo vrnil in skupnega zneska 60.000,00 EUR dejansko ni vrnil;

c) opustila pravočasno uveljavitev terjatev družbe F. d.o.o. do svojih dolžnikov v skupnem znesku 311.106,00 EUR,

s čimer sta kršila svoje dolžnosti ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika kot jima je to veleval 258. člen v kritičnem času veljavnega Zakona o gospodarskih družbah, s tem pa povzročila blokado računa družbe F. d.o.o. in njeno trajno nelikvidnost in opustila dolžnost poslovodstva po 38. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predlagati stečaj, zato da je osumljeni M. B. lastništvo gospodarske družbe F. d.o.o. prenesel na J. H., za katerega je vedel, da ni imel namena poslovati z navedeno družbo, zaradi česar je bil izpolnjen razlog insolventnosti družbe, ter na podlagi druge točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP začet stečaj, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opravilno številko St 3573/2016; s tem pa sta povzročila škodo upnikoma družbe F. d.o.o. Republiki Sloveniji iz naslova neplačanih davkov in prispevkov v višini 28.653,62 EUR in A. b. d.d. pa 133.149,42 EUR,

s čimer naj bi obdolženca storila kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 226. člena KZ-1;

b) v smeri utemeljenega suma, da naj bi C. B. v poslovne knjige, ki jih mora voditi po zakonu oziroma drugih predpisih, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, vpisal lažne podatke ali s svojim podpisom potrdil tako knjigo, s tem da je v obdobju od 3. 12. 2014 do 12. 1. 2016 v A. odredil knjiženje delne vrnitve posojila dne 31. 12. 2014 v višini 22.600,21 EUR, čeprav iz izpisov o stanju in prometu na edinem transakcijskem računu družbe F. d.o.o., odprtem pri A. V. d.d., ne izhaja, da bi F. d.o.o. ta znesek prejel ter tako odredil sestavo konto kartice z lažno vsebino, ki zanj izkazuje manjši dolg iz naslova vrnitve posojil, taka listina pa je skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost in Slovenskimi računovodskimi standardi pomembna za pravni promet, saj naj bi predstavljala verodostojno listino, ki izkazuje dejansko stanje terjatev do stranke,

s čimer naj bi obdolženi C. B. storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1;

zavrne.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrade njunih zagovornikov, proračun.

Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.