TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

1. Nasprotni udeleženec A., d. o. o., Ljubljana, je dolžan predlagatelju B., d. o. o., Ljubljana, v roku 8 dni posredovati kopije naslednjih listin oziroma ga pisno obvestiti o naslednjih zadevah:

o vseh pogodbah, dokumentih, komunikacijah in drugih relevantnih informacijah (kot npr. informacije o razlogu in namenu posameznega sklenjenega pravnega posla ter o vseh pogodbenih pogojih in podatkih o plačilu kupnine) v zvezi s pravnimi posli nasprotnega udeleženca, ki jih je ta sklenil z družbo C., d. o. o., Ljubljana kar vključuje, vendar ni omejeno na, pravne posle odstopov terjatev nasprotnega udeleženca do njenih pogodbenih strank, vključno z odstopi domnevnih terjatev do družbe D., AG, Švica. Nasprotni udeleženec naj posreduje dokazila o vseh plačilnih transakcijah med nasprotnim udeležencem in družbo C., d. o. o., Ljubljana od 1. 9. 2015 do dne tega sklepa.

2. Če nasprotni udeleženec v roku 8 dni od prejema tega sklepa ne bo izpolnil obveznosti iz I. točke, se mu za vsak dan zamude določi denarna kazen v višini 500 EUR. Če niti potem ne bo spoštoval sklepa sodišča, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na izterjavo izrečene denarne kazni in izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo in višjo denarno kazen za primer nadaljnjih neizpolnitev točke 1. tega sklepa, vse dotlej, dokler seštevek ne bo znesel 100.000,00 EUR.

3. Nasprotni udeleženec mora predlagatelju povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji v višini 1133,97 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega roka po poteku paricijskega roka do plačila.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.